V petek, 11. marca 2022 je v Viteški dvorani v Gradu Slovenska Bistrica potekal že 13. Pučnikov simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP) v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung (KAS) in Evropsko platformo spomina in vesti. Vrhunec letošnjega Pučnikovega simpozija je bila podelitev Pučnikove plakete, ki jo je posthumno prejel prof. dr. Lovro Šturm.
V uvodnem delu Pučnikovega simpozija so zbrane nagovorili Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Holger Haibach, vodja hrvaško slovenske izpostave KAS, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP, mag. Maja Kocjan, namestnica generalnega sekretarja SDS in preko videonagovora dr. Marek Mutor, predsednik Evropske platforme spomina in vesti.
Nato je sledil prvi del simpozija, v katerem je imel uvodni referat dr. Janko Kos, ki je povedal, da je bil Pučnik sedem let zaprt in nato tudi izgnan v tujino ter da je po vrnitvi v Slovenijo odločilno sodeloval v nastanku slovenske države in pri utemeljitvi njene demokracije. »Že v študentskih letih se je odvrnil od marksizma, odklonil je cilje komunistične revolucije, ki je ni sodil po abstraktnih filozofskih načelih ampak po konkretnih gospodarskih in kulturnih posledicah za slovenski narod,« je med drugim še povedal dr. Kos.
V prvem delu simpozija so spregovorili še France Cukjati, mag. Branko Grims, Iva Pučnik Ozimič, Jože Jerovšek in evropski poslanec dr. Milan Zver. Cukjati je v svojih razmišljanjih povedal, da smo tudi po 25 letih Pučnikove preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala s povojnimi poboji, še vedno ujetniki leži in sprenevedanj levih političnih sil. Ob tem je pa dodal, da smo vseeno korak bližje k razumevanju, od kod se hrani slovenski politični razkol, sovraštvo, politična izključevalnost ter patologija slovenskega sodstva. France Cukjati se je na tej točki spomnil Pučnikovih besed iz intervjuja iz l. 2001, v katerem je Pučnik potožil, da kljub temu, da imamo kazensko zakonodajo, ki konkretno kriminira povojne zločine, do danes ni bil sprožen niti en sam kazenski postopek proti tistim, ki so te zločine izvajali ali organizirali. »Tudi svoje državotvorne politične napore je Pučnik gradil na spoštovanju resnice in doslednem zavračanju laži. Z enim kamenčkom njegovega bogatega življenjskega mozaika ste začutili njegovo jedro, osebnostno bistvo. Človeško življenje je sestavljeno iz tisoče kamenčkov, a če je človek trden v svojem jedru, potem vsak kamenček razodene njegovo osebnost.«
»Dr. Jože Pučnik je bil izjemna osebnost in velik domoljub, ki je bil predan Sloveniji in je imel prave vrednote. Bil je človek s karizmo in visoko etiko. Njegovo poslanstvo je bilo rojstvo samostojne Slovenije,« je v svojem videonagoru dejal mag. Branko Grims, ki je tudi povedal, da Pučnik nikoli ni bil zamerljiv. »Pučnik je bil izjemna osebnost in takšne osebnosti ne srečaš vsak dan. Ne glede na to kaj se mu zgodilo, ni bil nikoli zamerjiv. Slovenija danes pogreša njegovo pozitivno karizmo in prepričan sem, če bi bil Pučnik še živ, bi bila Slovenija danes sigurno boljša in lepša.«
V nadaljevanju je razmišljanja in osebno zgodbo predstavila Pučnikova nečakinja Iva Pučnik Ozimič, ki je s solzami v očeh povedal, da je dr. Jože Pučnik svoja najboljša leta moral preživeti v zaporu in da ga je vse skozi nadzirala Udba tudi takrat, ko je bil na obisku pri bratu: »Z bolečino so prežete mnoge krivice, ki mu jih je zadajal prejšnji politični sistem in kolikor je še uspel, tudi sedanji«. »Ko se je dokončno vrnil v Slovenijo je bil večkrat deležen laži. Govorili so, da je revanšist in to so govorili tisti, ki so to res bili. Govorili so, da ne zna slovensko, da je slabo oblečen. Šli so celo tako daleč, da so se lagali, da bo vzel pokojnine,« je v čustveni izpovedi povedala Pučnikova nečakinja in se v nagovoru dotaknila tudi njegove parlamentarne komisije, ki se je ukvarjala s povojnimi poboji. »V času, ko je vodil parlamentarno komisijo, se je soočal z mnogimi trpljenji, ko je preučeval različne dokumente. Ko sem mu predlagala, da se naj razbremeni tega dela, mi je dejal; res je, to je mučno delo, vendar ga mora nekdo opraviti, saj je to naša dolžnost in dolžnost naše mlade države.« Iva Pučnik Ozimič je svojega strica opisala kot osebo, ki je družbene razmere jasno strukturiral in je probleme vedno presojal kompleksno ter da je bil po srcu pravi domoljub. »Ko se je Jože Pučnik vrnil domov, se je takoj vključil v proces osamosvajanja, saj mu je vedno šlo za stvar. Še naprej je hodil po robu, kar je bilo značilno zanj. V konceptualnih smislih je bil res vedno korak pred drugimi, čeprav je bila njegova pot težka in na trenutke osamljena, vendar takšni ljudje spreminjajo svet« je v zaključku še dejala Iva Pučnik Ozimič.
Nekdanji poslanec SDS Jože Jerovšek je prisotnim na 13. Pučnikovem simpozij razkril, da sta njuni kmečki družini tesno povezani in sta v preteklosti sodelovali: »Najina očeta sta bila pred 2. svetovno vojno nosilca slovenstva. Prvo so bili pritiski nemškutarstva in ti dve družini sta zavestno nosili boj za slovenstvo in ohranjanje slovenske kulture. Po vojni se je, kljub pomoči avtentičnemu partizanstvu, začelo nasilje revolucionarnih oblasti in v tem obdobju se je oblikoval dr. Jože Pučnik.« Jerovšek je za Pučnika še povedal, da je vedno znal racionalizirati stvari in narediti pravo politično analizo. V zaključku je dejal, da je pretresen, da nam je še danes treba braniti lik in delo dr. Jožeta Pučnika in da moramo to braniti pred tistimi, ki nenehno zastrupljajo slovenski družbeni prostor.
»Vesel sem, da se v tem tednu, ki je dejansko Pučnikov teden, toliko pogovarjamo o njem. Vlada je na Brdu otvorila njegov kip, na sedežu stranke SDS smo tudi odkrili njegov kip, jutri bo Akademija posvečena dr. Pučniku. Zadnje čase smo res veliko naredili, lani ste v Slovenski Bistrici odkrili kipa bratoma Pučnik,« je ponosno dejal evropski poslanec in Pučnikov politični sopotnik dr. Milan Zver in dodal, da je Pučnika prvič srečal v študijskem letu, ko je imel na univerzi predavanja. Takrat mu je Pučnik dejal, da bo moralo priti do temeljite modernizacije slovenske družbe in političnega sistema. Na evropskega poslanca dr. Zvera je to naredil takšen vtis, da je bila njegova politična usoda spisana: »Pri najinem srečanju je dr. Pučnik naredil perfekten prvi vtis in tako je bila moja politična usoda spisana. Zapustil nas je prehitro. Menim, da bi bil danes ponosen, kako je stranka po letu 2003 peljala svojo krmilo naprej. Žal mi je, da ni mogel doživeti naše prve vlade.«
Po kratkem premoru je sledil drugi del simpozija in predstavitev knjige dr. Andreje Valič Zver z naslovom Jože Pučnik – Oče slovenske države. Avtorica publikacije dr. Andreja Valič Zver je uvodoma povedala, da je bila odločitev za pisanje publikacije o dr. Jožetu Pučniku precej lahka: »Dr. Jože Pučnik je bil močan človek in takšen je naslov publikacije Jože Pučnik – Oče slovenske države. Bil je človek, ki je stal in obstal tudi v viharjih. Ni poznal besede predaja. Vedno je našel pot. Odločitev za publikacijo je bil zato na nek način lahka.« Povedala je tudi, da je izbrala takšen naslov, ker se ji zdi neupravičeno, da so sintagmo očeta naroda lepili na osebe, ki niso bili pristaši slovenske osamosvojitve ali pa z njo dejansko nimajo ničesar skupnega: »Enostavno sem morala povedati, da če je kdo oče slovenske države, je to dr. Jože Pučnik.« Andreja Valič Zver je v zaključku prisotnim povedal, da bo dr. Jože Pučnik večno z nami: »Dr. Pučnik je brezmejno aktualen. Ko odpreš njegova zbrana dela, so to fenomalne misli. Dobiš odgovor tudi na vprašanja, ki so aktualna danes. Ponujajo tudi neko tolažbo in verjeti začneš, da nisi sam. Dr. Jože Pučnik ostaja z nami in njegove vrednote so večne.«
V zaključku simpozija je sledilo sklepno dejanje, podelitev Pučnikove plakate, ki jo je letos posthumno prejel prof. dr Lovro Šturm. Pučnikova plaketa je namenjena tistim izjemnim posameznikom, ki so svojim javnim delovanjem pomembno pripomogli k razvoju demokratičnih odnosov in krepitvi demokratične politične kulture. Pučnikovo plakato je prevzela njegova žena Milica Šturm in ob tem povedala, da je dr. Lovro Šturm probleme vedno reševal diplomatsko in elegantno ter da je zagovarjal rek, da dobrota rodi dobroto.
Dr. Lovra Šturma lahko opišemo kot vrhunskega pravnika, pronicljivega intelektualca in izpričanega demokrata. Njegov prispevek k razvoju slovenske demokracije na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščinah je neprecenljiv. V teoriji pomembno izstopa njegov model kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Njegovo pionirsko delo na področju izvensodnih, množičnih, sistemskih in sistematičnih umorov med in po drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju bo ostalo vpisano kot zgodovinsko dejanje pogumnega soočanja s totalitarno preteklostjo. Svoje poglede je dosledno uresničeval v vlogi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Svojo predanost krepitvi demokratičnih standardov je demonstriral tudi v sferi politike, najprej kot minister za šolstvo in šport ter nato kot minister za pravosodje.
