Odvetnik Drago Štoka (roj. 16. avgust 1937 na Kontovelu pri Trstu) je bil zmeraj prepričan in nesebičen zagovornik demokracije in političnega pluralizma. Neprenehoma se je boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si prizadeval za avtonomno politično nastopanje, ki presega ideološke razlike. V njegovih nastopih, spisih in knjigah je vedno v ospredju oseba in dialoški odnos do bližnjega, še posebno, če nima enakih prepričanj. Drago Štoka je bil tudi prepričan zagovornik slovenske pomladi in družbene demokratizacije v Sloveniji. Podpiral je pomladno opcijo, ki je Slovenijo popeljala na pot samostojnosti in integracije v Evropsko unijo. V tem smislu se je udeleževal političnih shodov in rade volje sprejemal povabila na posvete, ki so podpirali osnovne človekove pravice in demokratične vrednote.
Drago Šoka je že kot študent začel javno delovati na prosvetnem področju. Bil je prvi predsednik Slovenskega kulturnega kluba (1956), ki je po zamisli prof. Jožeta Peterlina začel zbirati dijake in študente na Tržaškem.
Na publicističnem področju je sodeloval pri vseh slovenskih listinah v zamejstvu. Leta 1957 je bil med soustanovitelji revije Mladika. Pri reviji je sodeloval s članki, bil član njenega uredniškega odbora in jeseni 1966 tudi odgovorni urednik. Leta 1964 je bil med ustanovitelji revije Most in njen odgovorni urednik do leta 1968. Do leta 1968 je bil zunanji sodelavec RAI Trst A. Kot igralec je sodeloval do leta 1968 pri radijskem odru in pri Slovenskem odru v okviru Slovenske prosvete. Obenem je veliko predaval, nastopal in objavljal pri raznih slovesnostih in knjižnih izdajah. Udeleževal se je zasedanj mednarodnih manjšinskih organizacij FUENS in EFA (European Free Aliance) ter Sveta Evrope.
Na političnem področju je bil najprej član Slovenske katoliške skupnosti, ki se je l. 1968 preimenovala v Slovensko ljudsko gibanje. Od l. 1968 je bil v skupnem koordinacijskem odboru dveh političnih strank Slovenske skupnosti (Trst) in Slovenske demokratske zveze (Gorica), ki sta skupno nastopali na volitvah za Deželni svet FJK z listo poimenovano Slovenska skupnost.
Drago Štoka je bil dvajset let (1968-1988) deželni svetnik SSk in pri tem opravljal pomembno delo v uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v FJK in interesov prebivalstva. V njegovem delovanju znotraj Deželnega sveta FJK je ogromno prispeval z zakonskimi predlogi, interpelacijami in drugimi pobudami. Med najpomembnejšimi dosežki so: 1969 – izglasovanje vsedržavnega zakona na deželno pobudo o kazenski zaščiti manjšin; 1970 – izglasovanje zakona za uvedbo narodnega imena »Slovenci« v deželno zakonodajo, tako da je bil odpravljen dotedanji izraz »skupnosti, nositeljice posebnih interesov«; 1977 – zakon v podporo dvojezičnemu poslovanju slovenskih šol in šolskih organov.
Drago Štoka je bil od l. 1996 do 2002 predsednik Glasbene matice, osrednje glasbene ustanove Slovencev v Italiji. Leta 2005 je bil izbran za deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO). Na predsedniško mesto je bil potrjen tudi leta 2009 in 2011, ko je krovna organizacija obhajala 35-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja.