IZJAVA ZA JAVNOST: Narod in šola

Nedavno je bil sprejeta novela Zakona o osnovni šoli, ki je  vključila  vse prvotne ideje t.i. Gabrove devetletke, ki so, doslej mnogokrat  v  strokovni in laični javnosti  zavrnjene, frustrirano čakale na to priložnost. Ideja o  strogem ločevanju po nivojih  kljub temu ni  doživela renesanse,  to bi preveč očitno  trčilo celo z Unescovo raziskavo, ki je pokazala, da  imajo malenkostno korist od nivojskega pouka zgolj tisti v najboljši skupini,  trpi pa njihovo socialno  življenje. Učenci v povprečni skupini stagnirajo, v najšibkejši pa nazadujejo. Ideja nivojskega pouka je tako povsem zanemarila socialno plat dogajanja in  možnost  učenja  drug od drugega ter, najpomembnejše,  segati nekaj više od  tradicionalno pričakovanega.  

Isti so  tudi avtorji ideje, da naj bo  Nacionalno preverjanje znanja  dejansko sprejemni izpit za srednjo šolo, izveden v osnovni šoli, enak za vse, ne glede na to, v katero srednjo šolo se odpravljajo. Ideja kaže na popolno nepoznavanje učnega procesa in njegovih rezultatov za posameznika. Ne morete narediti enakega sprejemnega izpita  za  učence na poti v gimnazijo in učence na poti v srednjo strokovno in poklicno šolo. V  naštetih šolah veljajo namreč precej različne zahteve po kompetencah. Z vatli za gimnazije bodo sedaj merjeni tudi tisti, ki se, denimo, odpravijo  v srednjo tehnično  šolo, kjer je manj poudarka na humanistiki pa več na  drugih spretnostih. Nacionalno preverjanje znanja  je bilo namenjeno kot informacija učencem, staršem in učiteljem, kaj morajo še izboljšati pri pouku in učenju, da bi bilo znanje trajno. Kakor je dejal izjemni dr. Janez Bečaj: » Mene zanima, kaj  zna slučajno  mimoidoči, kaj mu je ostalo od izobraževanja.«. Kajti to znanje je  v splošni uporabi, iz tega se rojevajo  ideje, rešitve, ustvarjalnost, rast družbenega  duhovnega in intelektualnega blagostanja in ne iz hitro, za oceno naučenega in hitro pozabljenega znanja. Tako bodo naši učenci segali zgolj po kratkem blisku, oceni, učitelji bodo stregli temu v  vrtiljaku nesmisla. Nacionalno preverjanje znanja bi moralo ostati tisto, čemur je dejansko bilo namenjeno  z novelo zakonodaje v  mandatu 2004-2008, torej preverjanju, koliko dolgotrajno ohranjenega znanja jim ostane ob končani osnovni šoli, brez učinka kampanjskega učenja, ki rezultat pokaže zgolj za kratek čas. Strel v koleno,  bi na kratko opisali rešitev. Toda s tem smo tudi oropali  veliko mladih za  optimalno koriščenje svojih talentov. Ideja sledi zdavnaj preživeti doktrini  niti ne postindustrijske, temveč  surove prvobitne industrijske družbe,  klasičnega  grobega kapitalizma s poudarkom na izdelku in hkratnem zanemarjanju človeka.  Zanimivo je, da so to izvedli prav tisti, ki se  proglašajo za največje borce proti kapitalizmu.

Časovna razlika pa  je še toliko večja na področju  učenju jezikov. Če smo bili v času ministrovanja dr. Milana Zvera  med prvimi v Evropski uniji, ki smo uvedli obvezni drugi tuji jezik v osnovno šolo, je bilo z vladami, ki so jih vodili  slovenski socialisti,  mnogo oviranja te rešitve,  trenutni minister  za izobraževanje v vladi dr. Roberta Goloba, dr. Dario Felda,  pa je dokončno »nokautiral«  napredek Slovencev z  brisanjem  učenja drugega obveznega tujega jezika, ki bi se poučeval v zadnji triadi. Namreč, drugi obvezni tuji jezik (predvidoma nemščina, francoščina  in italijanščina), ki  bi se poučeval  na nekaj nižji zahtevnostni ravni kot prvi tuji jezik (angleščina), je  koristen za vse učence, tiste, ki se napotijo v gimnazijo in enakovredno  z znanjem konkurirajo sošolcem, ki so  se v osnovni šoli drugi tuji jezik učili  v  sklopu izbirnosti, sami se pa niso, kakor tudi za učence, ki nadaljujejo šolanje v srednji strokovni šoli. Slovenija, ki  ima potencial postati turistični raj,  namreč zahteva poklice, katerih sestavni del je tudi kompetenca znanj čim več tujih jezikov. Zlahka si predstavljamo prepričljivost trgovca,  turističnega delavca,  mehanika ob poti,  električarja, ki  sodeluje v  mednarodni ekipi velikega infrastrukturnega projekta, vseh delavcev v storitvenih dejavnostih, sprevodnikih na vlakih, letališkega osebja, ki obvlada  vsaj še kaj drugega kot orodni jezik, kar je dejansko postala angleščina. S tem so idejni  avtorji  rešitve  opustitve  drugega tujega jezika, skupaj s podizvajalcem ministrom Feldo postali  dejanski kamen okoli vratu družbe blagostanja.

V Evropski uniji, kjer je nacionalnost in materni jezik  v vsaki državi tako rekoč sveti gral, kjer zlasti maloštevilčni narodi  zavzeto sledijo  lastni nacionalni identiteti, kjer se   jezik govorca za govorniškem pultom v  dvorani Evropskega parlamenta simultano prevaja v  petindvajsetih  kabinah, nihče ne pomisli, da bi sabotiral lastni jezik. Le Slovenci, ki v šolsko zakonodajo uvedejo  tuji jezik kot učni jezik.  Ko je  liberalna  ministrica  v Cerarjevi vladi, dr. Maja Makovec Brenčič, predlagala  spremembo zakonodaje, ki bi omogočila celoten visokošolski študijski program predavati v tujem jeziku ob pogoju, da  se isti program izvaja tudi v slovenščini, je akademska sfera dobesedno ponorela.  In tu ni bilo razlike med t.i. levo in desno usmerjenimi akademiki. Ministrica je morala popustiti. Le dobrih  sedem let zatem, akademiki boleče molčijo, ko se ta rešitev uvaja celo v osnovni šoli! Otroci albanskih, srbskih, makedonskih delavcev nimajo priložnosti vmesnega leta, kjer bi se naučili  slovensko in nato enakovredno sledili svojim slovensko govorečim sošolcem, temveč bodo dobili priložnost biti poučevani v srbščini ali spakedrani srbohrvaščini. Kar je žalitev za njih in  pljunek na slovenski največji  nacionalni ponos, slovenski jezik.

Poceni prodana podjetja lahko odkupite nazaj, porušena mesta in vasi lahko zgradite na novo,  požgano polje bo zopet obrodilo, izgubljene nacionalne identitete, slovenskega jezika pa ne morete več  obuditi. Še nacistični škorenj  ni tako uničil Slovenije, kot jo uničuje ta hip aktualna vlada. Slovenija ni le na robu ekonomskega propada, ko so vsi ekonomski, varnostni, demografski, zdravstveni kazalci razen inflacije obrnjeni navzdol, je na poti propada narodove duše,  izumrtja, in to moramo preprečiti. Ne le akademiki  in pisatelji bi morali preseči svoje redko število glasnih  in se upreti kot v osedemdesetih, vsi se moramo upreti.

Inštitut dr. Jožeta Pučnika nasprotuje  napadu na narodovo identiteto,  na  duhovno in materialno blagostanje Slovenk in Slovencev ter poziva k  razumu in spoštovanju  države Slovenije, temelječe na plebiscitarni odločitvi ljudi, narodni zavednosti in slovenskemu jeziku.

V Ljubljani, 9. marec 2024

Mojca Škrinjar,

Nekdanja  učiteljica, ravnateljica, državna sekretarka in poslanka

15. Pučnikov simpozij

Inštitut dr. Jožeta Pučnika

v sodelovanju s

Konrad Adenauer Stiftung, Evropsko platformo spomina in vesti in občino Slovenska Bistrica

vljudno vabi na

15. Pučnikov simpozij,

ki bo v petek, 15. marca 2024, ob 13. uri v Viteški dvorani v Gradu v Slovenski Bistrici.

Letos obeležujemo 30. letnico afere Depala vas, ki je močno zaznamovala slovensko politično sceno v devetdesetih letih. 20. marca 1994 je varnostni organ Ministrstva za obrambo aretiral agenta, ki je trgoval z zaupnimi vojaškimi dokumenti. Stara politična struktura je izkoristila afero in odstavila obrambnega ministra Janeza Janšo, ki je dotedaj simbolno predstavljal še zadnjo utrdbo bivše Demosove vladavine. 

Letošnje leto je tudi leto evropskih volitev. Politična klima je ugodna, moč levega pola upada in ponovno se vzpenjajo desno-sredinske politične sile. V tem kontekstu bomo osvetlili tudi vprašanje populizma, ki je eden od osrednjih aktualnih političnih konceptov. 

Ponovno bomo podelili diplome udeležencem Akademije dr. Jožeta Pučnika in Pučnikovo plaketo za razvoj demokracije!

PROGRAM

11:00 Spominski obisk groba dr. Jožeta Pučnika v Črešnjevcu

 

12:30 Prihod udeležencev in registracija

Voditelj dogodka: dr. Metod Berlec, zgodovinar in publicist

13:00 Pozdravni nagovori:

Dr. Andreja Valič Zver, predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika

Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice

Holger Haibach, Konrad Adenauer Stiftung 

Dr. Marek Mutor, predsednik Evropske platforme spomina in vesti (video nagovor)

Sofia Solemacher van der Vegt, direktorica CDI Budimpešta

Dr. Andrej Umek, predsednik Sveta Inštituta dr. Antona Korošca

Gorazd Pučnik, ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika

13:30 DEPALA VAS: POGOVOR OB 30. LETNICI IN PREMIERNA PREDSTAVITEV KNJIGE O AFERI DEPALA VAS

Janez Janša, predsednik SDS, večkratni minister in predsednik vlade RS

                               Jože Biščak, publicist

14:30 Odmor 

14:45 POPULIZEM: ČEVELJ, KI IŠČE SVOJO NOGO – ZADREGE S FENOMENOM

                                          Dr. Milan Zver, politolog, evropski poslanec

                                          Dr. Matevž Tomšič, sociolog, univerzitetni profesor, publicist

                                          Dr. Andrej Fink, pravnik, univerzitetni profesor

15:45 Odmor 

16.00 Podelitev diplom o uspešnem zaključku Akademije dr. Jožeta Pučnika

16.30 Svečana akademija s podelitvijo Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji

14. Pučnikov simpozij (vabilo)

Inštitut dr. Jožeta Pučnika 

v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung, Evropsko platformo spomina in vesti in občino Slovenska Bistrica vljudno vabi na 14. Pučnikov simpozij, ki bo v petek, 10. marca 2023, ob 13. uri v Viteški dvorani v Gradu v Slovenski Bistrici.

So trenutki v razvoju skupnostnega bivanja, ko se je treba zaustaviti, ponovno razmisliti in osmiliti trenutek časa, saj se sicer lahko zgodi »padec s stečajev«. In teh je bilo v zadnjem stoletju več kot dovolj. Našo civilizacijo so hromili različni totalitarni in avtoritarni režimi. V začetku dvajsetih let 21. stoletja se zdi, da se zgodovina nesrečno ponavlja. Vsi propadli poskusi družbenega inženiringa so imeli svojo ideološko platformo in prav vsi so si našli priročnega rasnega ali razrednega (političnega) sovražnika. Povzročili so na stotine milijonov žrtev.

V zadnjem obdobju je ponovno dvignil glas t.i. kulturni marksizem, ki ima sicer globoke korenine v zgodovini komunističnega gibanja. Prenovil je retoriko, marksistični ekonomizem zamenjal s kulturnim, razredni boj zamenjal s kulturnim, a nekaj je ostalo skupno: kulturno hegemonijo doseči s radikalno mentalno preobrazbo, s spremembo software of mind človeka, kot bi rekli s sodobno govorico. T.i. kulturni marksizem v svoji nehumani dimenziji kaže celo strašnejši potencial kot klasični.

Vsi ti procesi imajo resne globalne posledice. Geopolitična razmerja se drastično spreminjajo, kultura smrti je ponovno na pohodu, kar lahko spremljamo ob ruski agresiji na nedolžno sosedo. Ta in druga vprašanja bomo skušali osvetliti na okrogli mizi z odličnimi poznavalci.

PROGRAM 

12:00 Spominski obisk groba dr. Jožeta Pučnika v Črešnjevcu. 

12:30 Prihod udeležencev in registracija. 

13:00 Pozdravni nagovori:

Dr. Andreja Valič Zver, predsednica Sveta IJP

Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice 

Holger Haibach, Konrad Adenauer Stiftung (KAS)

Dr. Marek Mutor, predsednik Evropske platforme spomina in vesti (video nagovor)

Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP

13:30 NOVA KULTURNA VOJNA: GROŽNJA NAŠI CIVILIZACIJI?   

Dr. Matevž Tomšič, sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist.

Dr. Žiga Turk, informatik, bivši minister, univerzitetni predavatelj in publicist.

Dr. Andrej Fink, pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov.

Dr. Dimitrij Rupel, sociolog, prvi zunanji minister Vlade RS in publicist.

Janez Janša, predsednik SDS, večkratni minister in predsednik vlade RS.

Moderator dr. Metod Berlec, urednik in TV-voditelj.

15:30 Odmor 

15:45 Premierna predstavitev knjige avtorja mag. Igorja Omerze:                                                                                     VELIKANI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN UDBA                                                                                              Jože Pučnik – Psevdomarksist

16:15 Podelitev diplom o uspešnem zaključku Akademije dr. Jožeta Pučnika (letnik 2021 in 2022).

16:30 Svečana akademija s podelitvijo                                                                                                                                   Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji.                                                        Nagovor predsednika Akademskega sveta IJP dr. Matevža Tomšiča