Kip dr. Jožeta Pučnika je že pred leti krasil prostore Slovenske demokratske stranke, od leta 2018 dalje pa stoji v konferenčni dvorani Evropskega parlamenta, ki so jo evropski voditelji posvetili Pučniku in ga tako umestili med politične velikane: Schumana, Monneta, de Gasperija in druge. Danes se je v Pučnikovo hišo vrnil tudi njegov (nov) kip.

Dr. Andreja Valič Zver je na začetku prireditve predstavila pot dr. Jožeta Pučnika, ki je zares fascinantna in kar največ pove o osebnosti dr. Pučnika: »Že v najstniških letih je prišel v spor s komunističnim režimom, zaradi česa so ga tudi zaprli. Dve leti je preživel celo v samici. Kasneje je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je režim naznanil, da službe zanj v Sloveniji ne bo. Novo življenje je zaživel v svobodni Evropi. V 80. letih se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo pod zastavo Demos-a popeljal do zmage na prvih povojnih večstrankarskih volitvah. Kot voditelj Demos-a je ključno prispeval k uresničevanju dveh temeljnih programskih točk: osamosvajanja in demokratizacije.«

Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika je v nadaljevanju dejala, da je potiskanje dr. Jožeta Pučnika v pozabo in namerno zamolčevanje njegove odločilne vloge v najbolj prelomnih trenutkih slovenske poti v demokratizacijo in osamosvojitev, sramotno.

Podpredsednica Slovenske demokratske stranke Jelka Godec je v svojem nagovoru izpostavila, da dr. Jože Pučnik v svojem življenju in njegovi borbi za samostojno in demokratično Slovenijo nikoli ni popuščal in prav tako tudi danes ne popušča Slovenska demokratska stranka. Povedala je, da SDS vztraja na poti, ki jo je tlakoval prav oče slovenske državnosti Pučnik. Na koncu svojega govora je dodala, da je odkritje njegovega kipa na sedežu stranke prispevek k spominu na njegovo pomembno vlogo pri osamosvajanju in demokratizaciji Slovenije, za katerega bo treba narediti še veliko, da bodo vsi spoznali njegovo pravo veličino.

Gorazd Pučnik, sin dr. Jožeta Pučnika, je opisal življenje in karakter svojega očeta, katerega je označil za nepopustljivega. Povedal je, da so po njemu pljuvali, a se ni dal. Spomnil se je na besede svojega očeta, ki je še pred osamosvojitvijo povedal, da je osamosvojitev Slovenije velika priložnost, a da sta pri tej zgodbi dve poti: »Ena je, da bi se v zgodovino zapisali kot zmagovalci, pri drugi pa kot šleve. Dr. Jože Pučnik je bil neizmerno vesel, ko je videl, da je le-ta uspela.« Vzporednice je potegnil tudi s predsednikom SDS in Vlade Republike Slovenije Janezom Janšo, ki je bil prav tako kot Pučnik zaprt in po njemu ves čas pljuvajo. Dejal je, da moramo v Slovenski demokratski stranki vztrajati pri svojih načelih in se ne umikati, saj nam gre za pravo stvar. Kot glavno prednost SDS je na koncu označil to, da ima stranka vsebino in željo po boljši Sloveniji.

Slavnostno odkritje kipa dr. Jožeta Pučnika je dr. Andreja Valič Zver končala z besedami: »Žal nas je dr. Jože Pučnik prekmalu zapustil. A danes moramo in zmoremo brez njega, a le tako, da nam bo on – Pučnik, svetilnik. Zato smo dolžni spoznavati in osmišljati Pučnikovo izročilo, ki je vgrajeno v same temelje slovenske kulture in slovenske države. In ob vstopu v našo domačo hišo naj nas Pučnikov nasmeh spomni na demokratične vrednote, za katere se je treba vedno znova boriti in si zanje prizadevati.«