Nedavno je bil sprejeta novela Zakona o osnovni \u0161oli, ki je vklju\u010dila vse prvotne ideje t.i. Gabrove devetletke, ki so, doslej mnogokrat v strokovni in lai\u010dni javnosti zavrnjene, frustrirano \u010dakale na to prilo\u017enost. Ideja o strogem lo\u010devanju po nivojih kljub temu ni do\u017eivela renesanse, to bi preve\u010d o\u010ditno tr\u010dilo celo z Unescovo raziskavo, ki je pokazala, da imajo malenkostno korist od nivojskega pouka zgolj tisti v najbolj\u0161i skupini, trpi pa njihovo socialno \u017eivljenje. U\u010denci v povpre\u010dni skupini stagnirajo, v naj\u0161ibkej\u0161i pa nazadujejo. Ideja nivojskega pouka je tako povsem zanemarila socialno plat dogajanja in mo\u017enost u\u010denja drug od drugega ter, najpomembnej\u0161e, segati nekaj vi\u0161e od tradicionalno pri\u010dakovanega. <\/p>\n\n\n\n
Isti so tudi avtorji ideje, da naj bo Nacionalno preverjanje znanja dejansko sprejemni izpit za srednjo \u0161olo, izveden v osnovni \u0161oli, enak za vse, ne glede na to, v katero srednjo \u0161olo se odpravljajo. Ideja ka\u017ee na popolno nepoznavanje u\u010dnega procesa in njegovih rezultatov za posameznika. Ne morete narediti enakega sprejemnega izpita za u\u010dence na poti v gimnazijo in u\u010dence na poti v srednjo strokovno in poklicno \u0161olo. V na\u0161tetih \u0161olah veljajo namre\u010d precej razli\u010dne zahteve po kompetencah. Z vatli za gimnazije bodo sedaj merjeni tudi tisti, ki se, denimo, odpravijo v srednjo tehni\u010dno \u0161olo, kjer je manj poudarka na humanistiki pa ve\u010d na drugih spretnostih. Nacionalno preverjanje znanja je bilo namenjeno kot informacija u\u010dencem, star\u0161em in u\u010diteljem, kaj morajo \u0161e izbolj\u0161ati pri pouku in u\u010denju, da bi bilo znanje trajno. Kakor je dejal izjemni dr. Janez Be\u010daj: \u00bb Mene zanima, kaj zna slu\u010dajno mimoido\u010di, kaj mu je ostalo od izobra\u017eevanja.\u00ab. Kajti to znanje je v splo\u0161ni uporabi, iz tega se rojevajo ideje, re\u0161itve, ustvarjalnost, rast dru\u017ebenega duhovnega in intelektualnega blagostanja in ne iz hitro, za oceno nau\u010denega in hitro pozabljenega znanja. Tako bodo na\u0161i u\u010denci segali zgolj po kratkem blisku, oceni, u\u010ditelji bodo stregli temu v vrtiljaku nesmisla. Nacionalno preverjanje znanja bi moralo ostati tisto, \u010demur je dejansko bilo namenjeno z novelo zakonodaje v mandatu 2004-2008, torej preverjanju, koliko dolgotrajno ohranjenega znanja jim ostane ob kon\u010dani osnovni \u0161oli, brez u\u010dinka kampanjskega u\u010denja, ki rezultat poka\u017ee zgolj za kratek \u010das. Strel v koleno, bi na kratko opisali re\u0161itev. Toda s tem smo tudi oropali veliko mladih za optimalno kori\u0161\u010denje svojih talentov. Ideja sledi zdavnaj pre\u017eiveti doktrini niti ne postindustrijske, temve\u010d surove prvobitne industrijske dru\u017ebe, klasi\u010dnega grobega kapitalizma s poudarkom na izdelku in hkratnem zanemarjanju \u010dloveka. Zanimivo je, da so to izvedli prav tisti, ki se progla\u0161ajo za najve\u010dje borce proti kapitalizmu.<\/p>\n\n\n\n
\u010casovna razlika pa je \u0161e toliko ve\u010dja na podro\u010dju u\u010denju jezikov. \u010ce smo bili v \u010dasu ministrovanja dr. Milana Zvera med prvimi v Evropski uniji, ki smo uvedli obvezni drugi tuji jezik v osnovno \u0161olo, je bilo z vladami, ki so jih vodili slovenski socialisti, mnogo oviranja te re\u0161itve, trenutni minister za izobra\u017eevanje v vladi dr. Roberta Goloba, dr. Dario Felda, pa je dokon\u010dno \u00bbnokautiral\u00ab napredek Slovencev z brisanjem u\u010denja drugega obveznega tujega jezika, ki bi se pou\u010deval v zadnji triadi. Namre\u010d, drugi obvezni tuji jezik (predvidoma nem\u0161\u010dina, franco\u0161\u010dina in italijan\u0161\u010dina), ki bi se pou\u010deval na nekaj ni\u017eji zahtevnostni ravni kot prvi tuji jezik (angle\u0161\u010dina), je koristen za vse u\u010dence, tiste, ki se napotijo v gimnazijo in enakovredno z znanjem konkurirajo so\u0161olcem, ki so se v osnovni \u0161oli drugi tuji jezik u\u010dili v sklopu izbirnosti, sami se pa niso, kakor tudi za u\u010dence, ki nadaljujejo \u0161olanje v srednji strokovni \u0161oli. Slovenija, ki ima potencial postati turisti\u010dni raj, namre\u010d zahteva poklice, katerih sestavni del je tudi kompetenca znanj \u010dim ve\u010d tujih jezikov. Zlahka si predstavljamo prepri\u010dljivost trgovca, turisti\u010dnega delavca, mehanika ob poti, elektri\u010darja, ki sodeluje v mednarodni ekipi velikega infrastrukturnega projekta, vseh delavcev v storitvenih dejavnostih, sprevodnikih na vlakih, letali\u0161kega osebja, ki obvlada vsaj \u0161e kaj drugega kot orodni jezik, kar je dejansko postala angle\u0161\u010dina. S tem so idejni avtorji re\u0161itve opustitve drugega tujega jezika, skupaj s podizvajalcem ministrom Feldo postali dejanski kamen okoli vratu dru\u017ebe blagostanja.<\/p>\n\n\n\n
V Evropski uniji, kjer je nacionalnost in materni jezik v vsaki dr\u017eavi tako reko\u010d sveti gral, kjer zlasti malo\u0161tevil\u010dni narodi zavzeto sledijo lastni nacionalni identiteti, kjer se jezik govorca za govorni\u0161kem pultom v dvorani Evropskega parlamenta simultano prevaja v petindvajsetih kabinah, nih\u010de ne pomisli, da bi sabotiral lastni jezik. Le Slovenci, ki v \u0161olsko zakonodajo uvedejo tuji jezik kot u\u010dni jezik. Ko je liberalna ministrica v Cerarjevi vladi, dr. Maja Makovec Bren\u010di\u010d, predlagala spremembo zakonodaje, ki bi omogo\u010dila celoten visoko\u0161olski \u0161tudijski program predavati v tujem jeziku ob pogoju, da se isti program izvaja tudi v sloven\u0161\u010dini, je akademska sfera dobesedno ponorela. In tu ni bilo razlike med t.i. levo in desno usmerjenimi akademiki. Ministrica je morala popustiti. Le dobrih sedem let zatem, akademiki bole\u010de mol\u010dijo, ko se ta re\u0161itev uvaja celo v osnovni \u0161oli! Otroci albanskih, srbskih, makedonskih delavcev nimajo prilo\u017enosti vmesnega leta, kjer bi se nau\u010dili slovensko in nato enakovredno sledili svojim slovensko govore\u010dim so\u0161olcem, temve\u010d bodo dobili prilo\u017enost biti pou\u010devani v srb\u0161\u010dini ali spakedrani srbohrva\u0161\u010dini. Kar je \u017ealitev za njih in pljunek na slovenski najve\u010dji nacionalni ponos, slovenski jezik.<\/p>\n\n\n\n
Poceni prodana podjetja lahko odkupite nazaj, poru\u0161ena mesta in vasi lahko zgradite na novo, po\u017egano polje bo zopet obrodilo, izgubljene nacionalne identitete, slovenskega jezika pa ne morete ve\u010d obuditi. \u0160e nacisti\u010dni \u0161korenj ni tako uni\u010dil Slovenije, kot jo uni\u010duje ta hip aktualna vlada. Slovenija ni le na robu ekonomskega propada, ko so vsi ekonomski, varnostni, demografski, zdravstveni kazalci razen inflacije obrnjeni navzdol, je na poti propada narodove du\u0161e, izumrtja, in to moramo prepre\u010diti. Ne le akademiki in pisatelji bi morali prese\u010di svoje redko \u0161tevilo glasnih in se upreti kot v osedemdesetih, vsi se moramo upreti.<\/p>\n\n\n\n
In\u0161titut dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika nasprotuje\u00a0\u00a0napadu na narodovo identiteto,\u00a0\u00a0na\u00a0\u00a0duhovno in materialno blagostanje Slovenk in Slovencev ter poziva k\u00a0\u00a0razumu in spo\u0161tovanju\u00a0\u00a0dr\u017eave Slovenije, temelje\u010de na plebiscitarni odlo\u010ditvi ljudi, narodni zavednosti in slovenskemu jeziku.<\/strong><\/p>\n\n\n\n V Ljubljani, 9. marec 2024<\/p>\n\n\n\n Mojca \u0160krinjar,<\/p>\n\n\n\n Nekdanja u\u010diteljica, ravnateljica, dr\u017eavna sekretarka in poslanka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nedavno je bil sprejeta novela Zakona o osnovni \u0161oli, ki je vklju\u010dila vse prvotne ideje t.i. Gabrove devetletke, ki so, doslej mnogokrat v strokovni in lai\u010dni javnosti zavrnjene, frustrirano \u010dakale na to prilo\u017enost. Ideja o strogem lo\u010devanju po nivojih kljub temu ni do\u017eivela… More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1,2,3],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/565"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=565"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/565\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":566,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/565\/revisions\/566"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=565"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=565"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=565"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}