{"id":537,"date":"2023-06-14T18:01:10","date_gmt":"2023-06-14T16:01:10","guid":{"rendered":"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=537"},"modified":"2023-06-14T18:01:10","modified_gmt":"2023-06-14T16:01:10","slug":"predsednica-sveta-ijp-dr-andreja-valic-zver-skupaj-s-predsednikom-platforme-evropskega-spomina-in-vesti-dr-marekom-mutorjem-na-slovesnosti-v-spomin-na-zrtve-sovjetskih-deportacij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=537","title":{"rendered":"Predsednica Sveta IJP dr. Andreja Vali\u010d Zver skupaj s predsednikom Platforme evropskega spomina in vesti dr. Marekom Mutorjem na slovesnosti v spomin na \u017ertve sovjetskih deportacij"},"content":{"rendered":"\n<p>Predsednica Sveta IJP&nbsp;<strong>dr. Andreja Vali\u010d Zver<\/strong>&nbsp;se je v Strasbourgu sre\u010dala s predsednikom Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC)&nbsp;<strong>dr. Marekom Mutorjem<\/strong>, s katerim sta razpravljala o delu PEMC in postavitvi vseevropskega spominskega obele\u017eja \u017ertvam totalitarnih re\u017eimov v Bruslju. Po sre\u010danju sta se skupaj udele\u017eila slovesnosti v spomin na \u017ertve sovjetskih mno\u017ei\u010dnih deportacij, ki ga letos prvi\u010d gosti predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Slovesnost v spomin na \u017ertve sovjetskih mno\u017ei\u010dnih deportacij<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Letos obele\u017eujemo 82. obletnico za\u010detka mno\u017ei\u010dnih sovjetskih deportacij, ki so se za\u010dele v juniju 1941 in so prizadele ve\u010d kot 120.000 ljudi iz baltskih dr\u017eav. Znano je, da je Sovjetska zveza med 15 in 18 milijonov ljudi deportirala v gulage in mnogi med njimi se nikoli niso vrnili. V spomin na vse \u017ertve krutih sovjetskih mno\u017ei\u010dnih deportacij je \u017ee od leta 2006 organizirana spominska slovesnost v Evropskem parlamentu.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Vseevropsko spominsko obele\u017eje \u017ertvam totalitarnih re\u017eimov<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Evropski parlament je 23. avgusta, dan, ko je bil leta 1939 podpisan pakt Hitler &#8211; Stalin, razglasil za Evropski dan spomina in leta 2009 pozval k postavitvi vseevropskega spomenika \u017ertvam totalitarnih re\u017eimov 20. stoletja. Predsednik platforme dr. Marek Mutor je v leto\u0161njem letu v Evropskem parlamentu predstavil izbrano idejno zasnovo obele\u017eja, ki je izvirno zasnovana in bo prikazovala zadnja pisma, ki so jih \u017ertve totalitarizma iz gulagov, koncentracijskih tabori\u0161\u010d, zaporov in mest prisilne deportacije napisale svojim bli\u017enjim in sorodnikom. Tako se predvideva, da bo skoraj 800 pisem name\u0161\u010denih v sredi\u0161\u010du Evrope, na trgu Jeana Reya v Bruslju. Pri postavitivi vseevropskega spomenika pa se je zataknilo pri gradbenem dovoljenju s strani regionalnih oblasti glavnega belgijskega mesta. Medtem ko so bruseljske oblasti podpirale postavitev vseevropskega spomenika od samega za\u010detka, pa je ministrstvo ves \u010das oklevalo. K pospe\u0161itviizdaje gradbenega dovoljenja s strani regionalne oblasti so \u017ee pozivali evropski poslanci, med njimi tudi dr. Milan Zver. Zapisali so, da gre za izjemen projekt in da imajo Unija, njene institucije in izvoljeni predstavniki dol\u017enost po\u010dastiti tiste, ki so padli v boju za svobodo in demokracijo.<\/p>\n\n\n\n<p>Spomnimo, da je evropski poslanec dr. Milan Zver leta 2016 na takratnega predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza in vodjo poslanske skupine EPP Manfreda Webra naslovil pismo, v katerem ju je pozival k postavitivi obele\u017eja v spomin na ve\u010d kot 200.000 \u017ertev komunisti\u010dnih zlo\u010dinov med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Weber je pobudo pozdravil, Schulz pa je pobudo dr. Zvera zavrnil zaradi nasprotovanja tedanjega premierja Mira Cerarja. \u017dal je Slovenija ena od tistih dr\u017eav, kjer del slovenske politike ni sposoben sprejeti, da so se v biv\u0161em totalitarnem re\u017eimu izvajali mno\u017ei\u010dni poboji. To dokazuje tudi leto\u0161nji sklep Golobove vlade, s katerim je odpravila nacionalni Dan spomina na \u017ertve komunizma. Proti temu so protestirale demokrati\u010dne sile z vsega sveta, vklju\u010dno s Platformo evropskega spomina in vesti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Predsednica Sveta IJP&nbsp;dr. Andreja Vali\u010d Zver&nbsp;se je v Strasbourgu sre\u010dala s predsednikom Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC)&nbsp;dr. Marekom Mutorjem, s katerim sta razpravljala o delu PEMC in postavitvi vseevropskega spominskega obele\u017eja \u017ertvam totalitarnih re\u017eimov&hellip; <a href=\"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=537\">More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1,2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/537"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=537"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/537\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":539,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/537\/revisions\/539"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}