{"id":490,"date":"2022-03-09T08:38:32","date_gmt":"2022-03-09T07:38:32","guid":{"rendered":"http:\/\/institutpucnik.si\/?p=490"},"modified":"2022-03-09T08:44:34","modified_gmt":"2022-03-09T07:44:34","slug":"dr-joze-pucnik-si-je-vedno-prizadeval-za-boljso-prihodnost-slovenskega-naroda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=490","title":{"rendered":"Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik si je vedno prizadeval za bolj\u0161o prihodnost slovenskega naroda"},"content":{"rendered":"
\n

\"\"<\/p>\n

Danes se spominjamo rojstva o\u010deta slovenske dr\u017eavnosti dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika, ki je s svojimi dejanji in besedami odlo\u010dilno zaznamoval prehod Slovenije v samostojno dr\u017eavo. Bil je osrednja osebnost slovenskih demokrati\u010dnih procesov. S svojo prezenco in odlo\u010dnostjo je zdru\u017eil opozicijo DEMOS ter jo popeljal do zmage na prvih povojnih ve\u010dstrankarskih volitvah.<\/p>\n<\/div>\n

Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik se je rodil na dana\u0161nji dan (9. marca) leta 1932 v katoli\u0161ki kme\u010dki dru\u017eini v \u010cre\u0161njevcu pri Slovenski Bistrici. V Evropi in po svetu bi te\u017eko na\u0161li politika ali dr\u017eavnika s tako izjemno zgodbo, kot je Pu\u010dnikova. Znano je, da je \u017ee kot dijak Gimnazije v Mariboru pri\u0161el v konflikt z jugoslovanskim represivnim sistemom, ko je pokazal svojo kriti\u010dno razmi\u0161ljanje do tedanjega re\u017eima, ki mu je zaradi tega onemogo\u010dil opravljati maturo. Kot vedo\u017eeljen in nadarjen u\u010denec je skupaj s so\u0161olcema ustanovil kro\u017eek, v katerem so razpravljali o francoski revoluciji ter \u010dlovekovih pravicah nasploh. Njegova svobodomiselnost pri takratnemu jugoslovanskemu re\u017eimu ni ostalo neopa\u017eeno. Pu\u010dnika so \u017eeleli izklju\u010diti iz \u0161ole. V znak protesta je izstopil iz mladinske organizacije. Kljub opominom in pritiskom je mladi Jo\u017ee Pu\u010dnik ostal pogumen in neustra\u0161en. Skupaj s so\u0161olci je na za\u010detku 50ih let izdajal ilegalno glasilo Iskanja. \u00bbPri \u010dasopisu nas je sodelovalo kakih 10, 12. Prijavljen ni bil in razpe\u010devali smo ga nekako na skrivaj. Imel je kakih 20, 30 strani in tipkala ga nam je neka deklica<\/em>\u00ab, se je glasila spominjal Pu\u010dnik. Zaradi nekaj zapisanih kriti\u010dnih misli je bil Pu\u010dnik pred celoletnim izpitom pridr\u017ean na mariborski Udbi in zasli\u0161an v mariborskih sodnih zaporih. Po kon\u010danem zasli\u0161anju je bil obto\u017een ru\u0161enja socializma. Za leto dni mu je bilo tudi prepovedano opravljati maturo, ki jo je lahko opravil po kon\u010danem voja\u0161kem slu\u017eenju.<\/p>\n

Ko so mu kon\u010dno dovolili opravljanje mature, se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral iz smeri filozofija in primerjalna knji\u017eevnost. Zaradi \u010dlankov, objavljenih v Reviji 57 – predvsem \u010dlanka Na\u0161a dru\u017ebena stvarnost in na\u0161e iluzije, v katerih je kritiziral partijo, ki da se birokratizira in oddaljuje od ljudstva – je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomo\u010djo \u010dlankov spodkopaval socialisti\u010dno ureditev.<\/p>\n

\u00bb\u010clovek se marsikdaj vpra\u0161a: ali imajo ti ljudje sploh \u0161e ob\u010dutek, da \u017eive med svojim ljudstvom in v dr\u017eavni skupnosti, kjer so sami nosilci oblasti<\/em>,\u00ab je o tem zapisal dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik. Obsodba je slu\u017eila kot vzor\u010dni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izra\u017eajo svoje nasprotovanje totalitarnemu sistemu. V zaporu je Pu\u010dnik pretrpel hudo nasilje. Devet mesecev je bil zaprt tudi v betonski samici. Po petih letih je bil izpu\u0161\u010den.<\/p>\n

Po vrnitvi iz zapora se je ponovno \u017eelel vklju\u010diti v publicisti\u010dno in intelektualno delo. V \u0161tevilki 33-34 revije Perspektive je s \u010dlankom “O dilemah na\u0161ega kmetijstva<\/em>” opozoril na neu\u010dinkovito kmetijsko politiko. Kot osrednje vpra\u0161anje si je zastavil, zakaj je kmetijstvo eno od najob\u010dutljivej\u0161ih gospodarskih problemov vseh socialisti\u010dnih sistemov. Njegova razmi\u0161ljanja so odmevala v javnosti, kakor tudi v partijskih vrstah. V naslednji \u0161tevilke revije Perspektive je objavil filmsko analizo z naslovom “Iz o\u010di v o\u010di<\/em>“, v kateri je analiziral vsemogo\u010dno prevlado partijskega sistema nad posameznikom. Zaradi zapisa je bil maja 1964 ponovno aretiran in obto\u017een sovra\u017ene propagande. O strahotah, ki jih je Pu\u010dnik do\u017eivel v zaporu, ni rad govoril.<\/p>\n

Je pa ob tem zapisal: \u00bbVsa tista do\u017eivetja osmi\u0161ljam s spoznanjem, da smo imeli brutalen totalitaren sistem. Komunisti niso nikoli spo\u0161tovali temeljne pravice do nedotakljivosti \u017eivljenja in svobode. Njihov re\u017eim je bil pa\u010d totalitaren, kakor sta bila italijanski fa\u0161izem in Hitlerjev nacizem<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Ko je se dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik leta 1966 drugi\u010d vrnil iz zapora, zanj ni bilo dela. Prilo\u017enosti je bil primoran iskati v tujini. V Nem\u010dijo ni \u0161el zato, ker bi on sam tako hotel. Od\u0161el je, potem ko so ga dvakrat zaprli kot politi\u010dnega zapornika. Kljub dejstvu, da mu je takrat politi\u010dna oblast \u00bbukradla\u00ab akademski naziv, se ni vdal. V tuji dr\u017eavi je pokon\u010dno vstal in \u0161e enkrat pridobil akademski naslov.<\/p>\n

Ves \u010das izgnanstva je bil z mislimi in srcem vedno v domovini, v Sloveniji. Njegov odhod je bil zgolj za\u010dasen. Ko je za\u010dutil, da lahko njegova po\u017ertvovalnost prinese bolj\u0161o prihodnost za vsakega izmed nas, se je nemudoma vrnil v domovino in pri\u010del graditi bolj\u0161i jutri za vse nas. Sredi 80. let je ponovno objavljal v Sloveniji, v alternativnem zborniku Nova revija, kjer je formuliral zahteve po ve\u010dstrankarskem parlamentarnem sistemu. Pu\u010dnik je sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije in kasneje prevzel njeno vodenje. V \u010dasu osamosvojitvenih procesov je vodil koalicijo DEMOS, ki je zmagala na prvih ve\u010dstrankarskih volitvah, uspe\u0161no izvedla plebiscit za samostojno Slovenijo, popeljala slovenski narod v samostojnost in jo ubranila pred napadom JLA. Po razpustu Demosa je dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik nadaljeval svojo politi\u010dno pot kot poslanec Dr\u017eavnega zbora Republike Slovenije. V mandatu 1992-1996 je vodil Preiskovalno komisijo o raziskovanju povojnih mno\u017ei\u010dnih pobojev. Kot vodja preiskovalne komisije je Pu\u010dnik pomembno vplival na to, da smo lahko pri\u0161li do spoznanja in resnice glede tega travmati\u010dnega obdobja slovenske zgodovine.<\/p>\n

Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik je v slovenskem politi\u010dnem prostoru bil boj za resnico in za blaginjo slovenskega \u010dloveka. Zaradi boja za resnico in pravico ter svojih stali\u0161\u010d, je moral ve\u010d let svojega \u017eivljenja pre\u017eiveti v komunisti\u010dnem zaporu, dve leti celo v samici. Vendar je ostal pokon\u010den, vztrajen, pogumen. Niso ga zlomili. Kljub vsem krivicam, ki so se mu zgodile skozi \u017eivljenje, se ni nikoli ma\u0161\u010deval svojim nasprotnikom, ki so ga tako vneto in poni\u017eujo\u010de vseskozi onemogo\u010dali, ampak se je boril za to, da bi ljudje za\u017eiveli \u010dloveka vredno \u017eivljenje. Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik se je boril za blaginjo slovenskega naroda. Takoj, ko je za\u010dutil, da lahko njegova po\u017ertvovalnost prinese bolj\u0161o prihodnost za vsakega izmed nas, se je nemudoma vrnil v domovino in pri\u010del graditi bolj\u0161i jutri za vse nas. Pri\u010del je graditi povsem druga\u010dno Slovenijo: samostojno in demokrati\u010dno, slone\u010do na vladavini prava in spo\u0161tovanju \u010dlovekovih pravic brez delitev na prvo in drugorazredne.<\/p>\n

Vir: SDS<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes se spominjamo rojstva o\u010deta slovenske dr\u017eavnosti dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika, ki je s svojimi dejanji in besedami odlo\u010dilno zaznamoval prehod Slovenije v samostojno dr\u017eavo. Bil je osrednja osebnost slovenskih demokrati\u010dnih procesov. S svojo prezenco in… More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/490"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=490"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/490\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":493,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/490\/revisions\/493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=490"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=490"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=490"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}