{"id":465,"date":"2022-01-11T08:22:10","date_gmt":"2022-01-11T07:22:10","guid":{"rendered":"http:\/\/institutpucnik.si\/?p=465"},"modified":"2022-01-11T08:22:10","modified_gmt":"2022-01-11T07:22:10","slug":"dr-joze-pucnik-je-bil-clovek-poguma-in-velikih-odlocitev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=465","title":{"rendered":"Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik je bil \u010dlovek poguma in velikih odlo\u010ditev"},"content":{"rendered":"<div class=\"article-content--short\">\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-466\" src=\"https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1_1.jpg\" alt=\"\" width=\"866\" height=\"701\" srcset=\"https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1_1.jpg 866w, https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1_1-300x243.jpg 300w, https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1_1-768x622.jpg 768w, https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1_1-494x400.jpg 494w\" sizes=\"(max-width: 866px) 100vw, 866px\" \/><\/p>\n<p>Mineva devetnajst let od smrti o\u010deta slovenske dr\u017eavnosti, dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika. Bil je politik, mislec in osrednja osebnost slovenskih demokratizacijskih ter osamosvojitvenih procesov, ki je s svojo odlo\u010dnostjo in pogumom spremenil tok slovenske zgodovine.<\/p>\n<\/div>\n<p>Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik se je rodil 9. marca 1932 v kme\u010dki dru\u017eini v \u010cre\u0161njevcu pri Slovenski Bistrici. Svoje nestrinjanje s totalitarnim re\u017eimom je nakazal \u017ee v svojih najstni\u0161kih letih, ko je nekaj kriti\u010dnih misli, , objavil v ilegalnem glasilu Iskanja. Zasli\u0161evala ga je tajna politi\u010dna policija. Kaznovali so ga tako, da so mu onemogo\u010dili opravljanje zaklju\u010dnega izpita. Tega je zaklju\u010dil \u0161ele po voja\u0161kem slu\u017eenju. Leta 1958 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, smer filozofija in primerjalna knji\u017eevnost. Zaradi \u010dlankov objavljenih v Reviji 57, v katerih je kritiziral gospodarsko politiko komunisti\u010dnega sistema, je bil obsojen na devet let zaporne kazni. Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik je bil v svojih kritikah zelo analiti\u010den in mo\u010dno podkovan v teoriji ter na\u010delih, kar pa totalitarni re\u017eim ni prenesel. V obto\u017ebah so mu o\u010ditali, da naj bi s pomo\u010djo \u010dlankov spodkopaval socialisti\u010dno ureditev. Obsodba pa je verjetno tudi slu\u017eila kot vzor\u010dni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izra\u017eajo svoje nasprotovanje socialisti\u010dnemu sistemu. Po petih letih je bil ob splo\u0161ni amnestiji izpu\u0161\u010den. Po vrnitvi iz zapora se je ponovno \u017eelel vklju\u010diti v publicisti\u010dno in intelektualno delo. V \u0161tevilki 33-34 revije Perspektive je s \u010dlankom &#8220;O dilemah na\u0161ega kmetijstva&#8221; opozoril na neu\u010dinkovito kmetijsko politiko. Kot osrednje vpra\u0161anje si je zastavil, zakaj je kmetijstvo eno od najob\u010dutljivej\u0161ih gospodarskih problemov vseh socialisti\u010dnih sistemov. Njegova razmi\u0161ljanja so odmevala v javnosti, kakor tudi v partijskih vrstah. V naslednji \u0161tevilke revije Perspektive je objavil filmsko analizo z naslovom Iz o\u010di v o\u010di, v kateri je analiziral vsemogo\u010dno prevlado partijskega sistema nad posameznikom. Zaradi zapisa je bil maja 1964 ponovno aretiran in obto\u017een sovra\u017ene propagande. O strahotah, ki jih je Pu\u010dnik do\u017eivel v zaporu, ni rad govoril. Je pa ob tem zapisal: \u00bbVsa tista do\u017eivetja osmi\u0161ljam s spoznanjem, da smo imeli brutalen totalitaren sistem. Komunisti niso nikoli spo\u0161tovali temeljne pravice do nedotakljivosti \u017eivljenja in svobode. Njihov re\u017eim je bil pa\u010d totalitaren, kakor sta bila italijanski fa\u0161izem in Hitlerjev nacizem.\u00ab<\/p>\n<p>Po izpustitvi iz zapora leta 1966 dr. Pu\u010dnik ni uspel dobiti slu\u017ebe. Prilo\u017enosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nem\u010diji, kjer je doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in L\u00fcneburgu. Za ponoven \u0161tudij se je moral odlo\u010diti, ker mu ljubljanska univerza ni \u017eelela izdati potrdila o diplomiranju. Do upokojitve leta 1989 je slu\u017eboval kot docent za sociologijo na univerzi v nem\u0161kem mestu L\u00fcneburg, kjer je dosegel naziv vi\u0161jega akademskega svetnika. Kljub \u010dasom v tujini, ga je srce vedno nosilo v Slovenijo. Klic domovine ga je vse bolj mikal in konec 80ih let prej\u0161njega stoletja, se je vrnil domov.<\/p>\n<p>Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik je odlo\u010dilno zaznamoval prehod Slovenije v samostojno dr\u017eavo, saj je Slovenija na podlagi njegovega udejstvovanja dosegla vse tiste cilje, ki si jih je zadala v \u010dasu prvih demokrati\u010dnih premikov. Dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik je s svojo odlo\u010dnostjo in delovanjem spremenil tok dogodkov slovenske zgodovine. Samostojno Slovenijo si brez njegovega posega v slovenski politi\u010dni prostor te\u017eko predstavljamo. V klju\u010dnih trenutkih je kot predsednik Demosa nase prevzel odgovornost in te\u017eo slovenske osamosvojitve ter demokratizacije. Z vsem spo\u0161tovanjem ga upravi\u010deno nazivamo o\u010de slovenske dr\u017eavnosti. Dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika bomo ohranili v trajnem spominu, veli\u010dina njegovih misli in dela pa v celosti \u0161ele prihajata.<\/p>\n<p>Vir: sds.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mineva devetnajst let od smrti o\u010deta slovenske dr\u017eavnosti, dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika. Bil je politik, mislec in osrednja osebnost slovenskih demokratizacijskih ter osamosvojitvenih procesov, ki je s svojo odlo\u010dnostjo in pogumom spremenil tok slovenske zgodovine. Dr.&hellip; <a href=\"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=465\">More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=465"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":467,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465\/revisions\/467"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}