{"id":415,"date":"2021-03-09T08:58:28","date_gmt":"2021-03-09T07:58:28","guid":{"rendered":"http:\/\/institutpucnik.si\/?p=415"},"modified":"2021-03-09T08:58:28","modified_gmt":"2021-03-09T07:58:28","slug":"spominjamo-se-rojstva-dr-jozeta-pucnika-oceta-slovenske-drzave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=415","title":{"rendered":"Spominjamo se rojstva dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika \u2013 o\u010deta slovenske dr\u017eave"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-417\" src=\"https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1.jpg\" alt=\"\" width=\"866\" height=\"701\" srcset=\"https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1.jpg 866w, https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1-300x243.jpg 300w, https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1-768x622.jpg 768w, https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/Dr.-Jo\u017ee-Pu\u010dnik1-494x400.jpg 494w\" sizes=\"(max-width: 866px) 100vw, 866px\" \/><\/p>\n<p>Na dana\u0161nji dan leta 1932 se je rodil dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik \u2013 osrednja osebnost slovenskega osamosvajanja in demokrati\u010dnih procesov, ki so se za\u010deli dogajati v Sloveniji sredi osemdesetih let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n<p>Jo\u017ee Pu\u010dnik se je rodil 9. marca 1932 v katoli\u0161ki kme\u010dki dru\u017eini v \u010cre\u0161njevcu pri Slovenski Bistrici. \u017de kot dijak Gimnazije v Mariboru je pokazal svojo kriti\u010dno razmi\u0161ljanje do tedanjega re\u017eima, ki mu je zaradi tega onemogo\u010dil opravljati maturo. Nekaj kriti\u010dnih misli, uperjenih proti takratnemu komunisti\u010dnemu sistemu, je objavil v \u0161olskem glasilu. Zapis je zadostoval, da je vzbudil pozornost oblasteh, ki so ga od takrat dalje redno spremljale. Ko so mu kon\u010dno dovolili opravljanje mature, se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral iz smeri filozofija in primerjalna knji\u017eevnost. Zaradi \u010dlankov, objavljenih v Reviji 57 &#8211; predvsem \u010dlanka Na\u0161a dru\u017ebena stvarnost in na\u0161e iluzije, v katerih je kritiziral partijo, ki da se birokratizira in oddaljuje od ljudstva &#8211; je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomo\u010djo \u010dlankov spodkopaval socialisti\u010dno ureditev. Obsodba je slu\u017eila kot vzor\u010dni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izra\u017eajo svoje nasprotovanje totalitarnemu sistemu. Po petih letih je bil izpu\u0161\u010den. \u017de v naslednjem letu je s \u010dlankom &#8220;Problemi na\u0161ega kmetijstva&#8221; opozoril na neu\u010dinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla. Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti slu\u017ebe. Prilo\u017enosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nem\u010diji, kjer je najprej diplomiral (ljubljanska univerza mu ni hotela dati potrdila, da \u017ee ima diplomo) nato doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in L\u00fcneburgu.<\/p>\n<p>V 80-tih letih preteklega stoletja je Jo\u017ee Pu\u010dnik ponovno za\u010del svoja razmi\u0161ljanja objavljati v slovenskem \u010dasopisju. Prilo\u017enost za objavljanje je dobil v alternativni Novi reviji, kjer je formuliral zahteve po ve\u010dstrankarskem parlamentarnem sistemu. Ker je bil Pu\u010dnik po srcu demokrat in domoljub, je v vihravem in nepredvidljivem \u010dasu sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije, ene izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke. Leta 1990 je kot vodja koalicije Demos le-to popeljal do zmage na prvih ve\u010dstrankarskih volitvah v Sloveniji.<\/p>\n<p>Jo\u017ee Pu\u010dnik je bil eden tistih velikih Slovencev, ki so morali zaradi svojih idej, svojega prepri\u010danja in dela za domovino prakti\u010dno pod prisilo to domovino zapustiti in oditi v izgnanstvo. Pu\u010dniku je komunisti\u010dni re\u017eim zaradi boja za resnico vzel domovino in simboli\u010dno tudi doma. Na In\u0161titutu dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika in v Slovenski demokratski stranki se trudimo, da se ime in lik velikega Slovenca ustrezno obravnava doma in v tujini. V letu 2012 smo stavbo, v kateri je glavno tajni\u0161tvo SDS, preimenovali v Hi\u0161o Jo\u017eeta Pu\u010dnika. S tem dejanjem se mu je simboli\u010dno vrnil dom, ki mu ga je odvzel biv\u0161i re\u017eim. Prav tako je vlada dr. Jo\u017eetu Pu\u010dniku poimenovala osrednje slovensko letali\u0161\u010de. Tako lahko vsak, ki pride z letalom v Slovenijo, se sre\u010da s tem imenom in posredno s tistim usodnim delom na\u0161e zgodovine, ki nas je iz naroda preoblikovala v nacijo, v narod z lastno dr\u017eavo. Prav tako se je na pobudo evropskega poslanca Milana Zver, ena izmed konferen\u010dnih sob v Evropskem parlamentu poimenovala po o\u010detu slovenske dr\u017eave. Jo\u017ee Pu\u010dnik je s tem postal prva osebnost v novej\u0161i zgodovini slovenskega naroda, ki ji je zunaj Slovenije posve\u010dena tak\u0161na \u010dast.<\/p>\n<p>Jo\u017ee Pu\u010dnik je jasno in glasno zagovarjal svoja stali\u0161\u010da, ki so vsa leta njegovega \u017eivljenja temeljila na demokraciji za bolj\u0161i jutri slovenskega naroda, zato ga lahko upravi\u010deno imenujemo za o\u010deta slovenske dr\u017eave. Za vse to je Slovenija danes lahko hvale\u017ena Pu\u010dniku. \u017divljenjski moto dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika v slovenski politiki je bil boj za resnico in boj za blaginjo slovenskega \u010dloveka. Iz spo\u0161tovanja do njegovega dela, se je potrebno za uresni\u010ditev obeh boriti \u0161e naprej.<\/p>\n<p>Vir: SDS<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Na dana\u0161nji dan leta 1932 se je rodil dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik \u2013 osrednja osebnost slovenskega osamosvajanja in demokrati\u010dnih procesov, ki so se za\u010deli dogajati v Sloveniji sredi osemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Jo\u017ee Pu\u010dnik se je&hellip; <a href=\"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=415\">More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"gallery","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/415"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=415"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/415\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":418,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/415\/revisions\/418"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=415"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=415"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}