{"id":273,"date":"2018-01-11T13:16:33","date_gmt":"2018-01-11T13:16:33","guid":{"rendered":"http:\/\/institutpucnik.si\/?p=273"},"modified":"2018-03-30T09:49:03","modified_gmt":"2018-03-30T09:49:03","slug":"petnajst-let-ga-ze-pogresamo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/institutpucnik.si\/?p=273","title":{"rendered":"Petnajst let ga \u017ee pogre\u0161amo"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n

Avtor: dr. Milan Zver<\/p>\n

Pred petnajstimi leti sem le\u017eal v bolnici, ko me je zjutraj poklicala znana slovenska novinarka in mi sporo\u010dila grozno novico, da je umrl dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik. To je bil zame pravi \u0161ok, \u010deprav sem ga videl dokaj slabega zdravja slab mesec prej, potem, ko pomladna kandidatka na predsedni\u0161kih volitvah ni zmogla premagati kandidata etablirane levice. Utrujen in razo\u010daran nad razmerami v Sloveniji se je vrnil v Nem\u010dijo in tam prezgodaj preminil.<\/p>\n

Od kje ta njegova grenkoba ob koncu \u017eivljenja, se ve\u010dkrat vpra\u0161am? Zdi se mi, da Pu\u010dnik enostavno ni mogel sprejeti tega (ne)kulturnega miljeja, ko razumen posameznik ne ve, kaj po\u010deti s svojim zdravim razumom in predvsem s svobodo, ki mu je z demokrati\u010dno in samostojno Slovenijo bila na voljo.<\/p>\n

Ve\u010dkrat sem premi\u0161ljeval, da, \u010de kdo, potem bi si prav on zaslu\u017eil eno \u00bbpomladno\u00ab zmago na predsedni\u0161kih ali parlamentarnih volitvah. Pa je po Demosu ni ve\u010d do\u010dakal. Samo leto in pol po njegovi smrti se je zgodil tako \u017eelen in te\u017eko pri\u010dakovan triumf SDS, katere \u010dastni predsednik je bil. Kaj bi dal za to, da bi Jo\u017ee lahko zau\u017eil ta enkratni ob\u010dutek, ki te zradosti in poka\u017ee, da minuli napori niso bili zaman.<\/p>\n

In njegovi napori oziroma vlo\u017eek v demokrati\u010dno in samostojno Slovenijo je bil neprecenljiv. \u017de sredi osemdesetih je soustvarjal normalno civilno dru\u017ebo na Slovenskem. Z Novo revijo, ki je bila \u00bbdelavnica\u00ab slovenske pomladi, je \u0161iril prostor svobode. Pred tridesetimi leti se je tudi politi\u010dno aktiviral (vztrajno pisal pisma Tom\u0161i\u010du, naj ga vklju\u010di v socialdemokratsko pobudo, a pisma naslovnika niso nikoli dosegla), in bil glavna sila pri vzpostavljanju \u00a0politi\u010dnega pluralizma, vladavine prava in kulture spo\u0161tovanja \u010dlovekovega dostojanstva. Janez Jan\u0161a ga je ozna\u010dil kot \u010dloveka velikih odlo\u010ditev, vklju\u010dno s tistimi glede osamosvojitve slovenskega naroda.<\/p>\n

Ko je bila dr\u017eava vzpostavljena, se je lotil sr\u010dike problema tranzicije \u2013 spravnega procesa na temelju resnice, izjemno te\u017ekega poslanstva, ki ga premnogi Slovenci \u0161e danes ne razumejo. Danes je jasno, da brez Jo\u017eeta Pu\u010dnika prehod v demokracijo in normalnost ne bi bil le manj uspe\u0161en; sploh ga ne bi bilo! In posledi\u010dno, brez njega Slovenci ne bi dosegli zmage v vojni za Slovenijo, mednarodnega priznanja, vstop v evro-atlantske povezave, ne vodenja Evropske unije.<\/p>\n

Jo\u017ee je bil osebno \u010dlovek z \u00bbne\u017eno\u00ab du\u0161o, kot politik pa je bil racionalist in kreativen ter inovativen. Tisti, ki danes na dominantnih medijih razlagajo, da ni bil pravi politik, hote ali zmanj\u0161ujejo njegov pomen v slovenski pomladi. Dejstvo pa je, da je bil velik politik, nesporna moralna avtoriteta, dr\u017eavnik z velikim D. Zato si zaslu\u017ei bolj\u0161i tretma v medijih, v \u0161oli, \u0161e posebej na univerzah in nenazadnje v slovenskem kolektivnem spominu. Naj se nikoli ne vrnejo \u010dasi, ko so tedanji oblastniki zavra\u010dali pogreb z voja\u0161kimi \u010dastmi. Ostanimo zvesti in zavezani njegovemu delu \u0161e naprej.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtor: dr. Milan Zver Pred petnajstimi leti sem le\u017eal v bolnici, ko me je zjutraj poklicala znana slovenska novinarka in mi sporo\u010dila grozno novico, da je umrl dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik. To je bil zame pravi… More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":274,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/273"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=273"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/273\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":275,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/273\/revisions\/275"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/274"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=273"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=273"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=273"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}