Odvetnik Drago \u0160toka (roj. 16. avgust 1937 na Kontovelu pri Trstu) je bil zmeraj prepri\u010dan in nesebi\u010den zagovornik demokracije in politi\u010dnega pluralizma. Neprenehoma se je boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si prizadeval za avtonomno politi\u010dno nastopanje, ki presega ideolo\u0161ke razlike. V njegovih nastopih, spisih in knjigah je vedno v ospredju oseba in dialo\u0161ki odnos do bli\u017enjega, \u0161e posebno, \u010de nima enakih prepri\u010danj. Drago \u0160toka je bil tudi prepri\u010dan zagovornik slovenske pomladi in dru\u017ebene demokratizacije v Sloveniji. Podpiral je pomladno opcijo, ki je Slovenijo popeljala na pot samostojnosti in integracije v Evropsko unijo. V tem smislu se je udele\u017eeval politi\u010dnih shodov in rade volje sprejemal povabila na posvete, ki so podpirali osnovne \u010dlovekove pravice in demokrati\u010dne vrednote.<\/p>\n
Drago \u0160oka je \u017ee kot \u0161tudent za\u010del javno delovati na prosvetnem podro\u010dju. Bil je prvi predsednik Slovenskega kulturnega kluba (1956), ki je po zamisli prof. Jo\u017eeta Peterlina za\u010del zbirati dijake in \u0161tudente na Tr\u017ea\u0161kem.<\/p>\n
Na publicisti\u010dnem podro\u010dju je sodeloval pri vseh slovenskih listinah v zamejstvu. Leta 1957 je bil med soustanovitelji revije Mladika. Pri reviji je sodeloval s \u010dlanki, bil \u010dlan njenega uredni\u0161kega odbora in jeseni 1966 tudi odgovorni urednik. Leta 1964 je bil med ustanovitelji revije Most in njen odgovorni urednik do leta 1968. Do leta 1968 je bil zunanji sodelavec RAI Trst A. Kot igralec je sodeloval do leta 1968 pri radijskem odru in pri Slovenskem odru v okviru Slovenske prosvete. Obenem je veliko predaval, nastopal in objavljal pri raznih slovesnostih in knji\u017enih izdajah. Udele\u017eeval se je zasedanj mednarodnih manj\u0161inskih organizacij FUENS in EFA (European Free Aliance) ter Sveta Evrope.<\/p>\n
Na politi\u010dnem podro\u010dju je bil najprej \u010dlan Slovenske katoli\u0161ke skupnosti, ki se je l. 1968 preimenovala v Slovensko ljudsko gibanje. Od l. 1968 je bil v skupnem koordinacijskem odboru dveh politi\u010dnih strank Slovenske skupnosti (Trst) in Slovenske demokratske zveze (Gorica), ki sta skupno nastopali na volitvah za De\u017eelni svet FJK z listo poimenovano Slovenska skupnost.<\/p>\n
Drago \u0160toka je bil dvajset let (1968-1988) de\u017eelni svetnik SSk in pri tem opravljal pomembno delo v uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v FJK in interesov prebivalstva. V njegovem delovanju znotraj De\u017eelnega sveta FJK je ogromno prispeval z zakonskimi predlogi, interpelacijami in drugimi pobudami. Med najpomembnej\u0161imi dose\u017eki so: 1969 \u2013 izglasovanje vsedr\u017eavnega zakona na de\u017eelno pobudo o kazenski za\u0161\u010diti manj\u0161in; 1970 \u2013 izglasovanje zakona za uvedbo narodnega imena \u00bbSlovenci\u00ab v de\u017eelno zakonodajo, tako da je bil odpravljen dotedanji izraz \u00bbskupnosti, nositeljice posebnih interesov\u00ab; 1977 \u2013 zakon v podporo dvojezi\u010dnemu poslovanju slovenskih \u0161ol in \u0161olskih organov.<\/p>\n
Drago \u0160toka je bil od l. 1996 do 2002 predsednik Glasbene matice, osrednje glasbene ustanove Slovencev v Italiji. Leta 2005 je bil izbran za de\u017eelnega predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO). Na predsedni\u0161ko mesto je bil potrjen tudi leta 2009 in 2011, ko je krovna organizacija obhajala 35-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odvetnik Drago \u0160toka (roj. 16. avgust 1937 na Kontovelu pri Trstu) je bil zmeraj prepri\u010dan in nesebi\u010den zagovornik demokracije in politi\u010dnega pluralizma. Neprenehoma se je boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si… More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":104,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/336"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=336"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/336\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":337,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/336\/revisions\/337"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/104"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}