![\"\"](\"https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/nagrada.jpg\")
\u00a0<\/strong>Pred nekaj tedni smo pospremili k zadnjemu po\u010ditku dr. Ljuba Sirca, ki mu je bila svoboda najvi\u0161ja vrednota, velikega slovenskega domoljuba in demokrata, politi\u010dnega disidenta, vrhunskega znanstvenika, pravnika in ekonomista, visokega nagrajenca britanske kraljice, \u010dastnega ob\u010dana mestne ob\u010dine Kranj, mo\u017ea, o\u010deta in dobrega prijatelja.<\/p>\n \u017divljenje dr. Sircu ni prizana\u0161alo, saj je \u017eivel v \u010dasu in prostoru, ki ni dovoljeval svobode. Totalitarizem je neizprosen do vseh, ki se ne uklonijo pritiskom, usmerjenim proti \u010dlovekovemu dostojanstvu. Kot pokon\u010den \u010dlovek je Ljubo Sirc ostal zvest resnici, se zanjo boril in jo branil. S tem je tvegal izgubiti najve\u010d, kar \u010dlovek ima, to je \u017eivljenje. Na povojnem montiranem politi\u010dnem sodnem procesu \u2013 t.i. Nagodetovem procesu, je bil Ljubo Sirc obsojen na smrt.<\/p>\n Dr. Ljubo Sirc, poleg dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika eden najbolj znanih politi\u010dnih disidentov, je bil rojen leta 1920 v Kranju. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. V \u0161tudentskih letih je predsedoval kranjskemu Akademskemu \u0161tudentskemu dru\u0161tvu in se priklju\u010dil skupini levi\u010darskih intelektualcev. Preko njih je navezal stike s \u010crtomirjem Nagodetom. \u017de v \u010dasu \u0161tudija se je povezal s skupino Stara pravda.<\/p>\n Ljubov o\u010de Franjo Sirc je bil lastnik tekstilne tovarne v Kranju, ki so jo Nemci po okupaciji zasegli in jo spremenili v tovarno letalskih delov. Tovarna je bila leta 1945 po\u017egana. Dru\u017eina Sirc, ki so ji zasegli tudi drugo premo\u017eenje, je pred preganjanjem pobegnila v Ljubljano, ki so jo okupirali Italijani.<\/p>\n Ljubo se je \u017ee v \u010dasu \u0161tudija povezal s skupino Stara pravda, ki se je po okupaciji priklju\u010dila Osvobodilni fronti (OF). Ko je Stara pravda protestirala proti prepovedi OF, da bi se odpor organiziral mimo nje, je bila iz OF izklju\u010dena. Ljubu je uspelo pred kapitulacijo Italije leta 1943 pobegniti v \u0160vico, od koder je \u017eelel poro\u010dati o dogajanju v Sloveniji in resni\u010dnih namenih komunistov, a odmeva na njegove informacije ni bilo.<\/p>\n Ko je Churchill pristal na sodelovanje jugoslovanskih partizanov in vlade v Londonu, se je Ljubo priklju\u010dil Peti prekomorski brigadi, s katero se je tudi vrnil v Jugoslavijo. Leta 1945 je v Ljubljani diplomiral iz mednarodnega prava. Po vojni se je kot prevajalec in tolma\u010d zaposlil na tiskovnem uradu republi\u0161ke vlade, vendar je \u017ee kmalu za\u0161el v nemilost pri tedanjih komunisti\u010dnih oblasteh, saj je skupaj s \u010crtomirjem Nagodetom in drugimi somi\u0161ljeniki razmi\u0161ljal o organizaciji nekomunisti\u010dne opozicije. Povod za aretacijo so bili njegovi stiki z biv\u0161imi \u010dlani londonske vlade, Britanci, Ameri\u010dani, Francozi in \u010cehi. Avgusta 1947 je bil na tako imenovanem Nagodetovem procesu kot domnevni britanski vohun obsojen na smrt skupaj s \u010crtomirjem Nagodetom in dr. Borisom Furlanom, pozneje je bila kazen zni\u017eana na 20 let prisilnega dela. V zaporu je pre\u017eivel sedem let in pol, od tega dve leti v samici. Med 15 obsojenci na Nagodetovem procesu je bil tudi Ljubov o\u010de Franjo Sirc, ki je dobil 10 let zapora. Po 4 letih je hudo zbolel in umrl. \u017drtev montiranih politi\u010dnih procesov je bil tudi stric Metod Pirc, ki je bil obsojen na 20 let zapora in izpu\u0161\u010den po 6 letih.<\/p>\n Leta 1954 je bil Ljubo sicer izpu\u0161\u010den iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, obenem pa ga je tajna politi\u010dna policija Udba (v podobi Mitje Ribi\u010di\u010da \u2013 Cirila) silila k sodelovanju. Zato je \u017ee leta 1955 preko Italije zbe\u017eal v Veliko Britanijo. Tam se je zanj za\u010delo drugo \u017eivljenje.<\/p>\n Nastanil se je v Londonu, kjer je delal pri BBC Monitoring Service. Leta 1960 je na univerzi v Fribourgu v \u0160vici doktoriral iz ekonomije. Deloval je kot univerzitetni profesor. V Veliki Britaniji si je ustvaril tudi dru\u017eino. Ekonomijo je pou\u010deval na Univerzi v Vzhodnem Pakistanu, od leta 1962 pa na Univerzi St. Andrews in od leta 1965 do upokojitve leta 1983 na univerzi v Glasgowu. Predaval je tudi v Italiji, Franciji, Nem\u010diji in na Univerzi Stanford v ZDA. Je avtor \u0161tevilnih knjig o mednarodni ekonomiji,<\/p>\n Izjemno pomemben je njegov prispevek h kritiki komunizma. S pomo\u010djo svoje stroke – ekonomije \u2013 je kot eden redkih intelektualcev svetovnega fromata napovedal propad komunisti\u010dnega sistema. Ljubu Sircu je bilo popolnoma jasno, da se ekonomska ra\u010dunica v komunizmu ne izide, zato so za funkcioniranje sistema\u00a0 nujna tuja posojila in \u010de teh ni ve\u010d, sledi propad.<\/p>\n Pu\u010dnik in Sirc sta bila najbolj znana disidenta komunisti\u010dnega re\u017eima v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Sirc je bil \u017ertev montiranega procesa takoj po 2. svetovni vojni, v \u010dasu prevzemanja totalitarne oblasti, Pu\u010dnikova zgodba se je zgodila z desetletnim zamikom. Njuna usoda je v marsi\u010dem\u00a0 povezana: oba sta bila svobodomiselna, kriti\u010dna do obstoje\u010dih razmer, ki jih je vzpostavljala komunisti\u010dna oblast, oba sta se ji upirala in oba sta se bila pripravljena anga\u017eirati pri premagovanju ostankov totalitarnega re\u017eima konec osemdesetih in v za\u010detku devetdesetih let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n Leta 1983 je Ljubo ustanovil in nato dolga leta vodil londonski in\u0161titut za preu\u010devanje komunisti\u010dnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies). \u017divel je v Glasgowu in se po slovenski osamosvojitvi redno vra\u010dal domov. Leta 1992 je bil tudi kandidat za predsednika republike.<\/p>\n Za zasluge pri \u0161irjenju demokrati\u010dnih idej v Vzhodni Evropi mu je angle\u0161ka kraljica leta 2001 osebno podelila visoko britansko odlikovanje CBE.<\/p>\n Leta 2003 je postal \u010dastni me\u0161\u010dan Kranja. Od petdesetih let prej\u0161njega stoletja je bil \u010dlan Liberalne internacionale, svetovnega zdru\u017eenja liberalnih strank in Mont Pellerin Society. Dr. Ljubo Sirc je bil v samostojni Sloveniji sodno rehabilitiran, t.i. Nagodetov proces pa ostaja v zgodovinskem spominu kot eden ve\u010djih made\u017eev povojnega sodnega sistema.<\/p>\n Zadnja leta so mu grenila neuspe\u0161na prizadevanja za vrnitev dru\u017einskega premo\u017eenja, ki je bilo zaplenjeno ob nem\u0161ki zasedbi Kranja leta 1941. Kot hlapec Jernej je dolga leta iskal pravico na slovenskih sodi\u0161\u010dih in tudi na Evropskem sodi\u0161\u010du za \u010dlovekove pravice. Ljubo Sirc je tako do\u017eivljal poni\u017eanje za poni\u017eanjem od vernih potomcev tistih, ki so ga obsodili na smrt in uni\u010dili dru\u017eino Sirc.<\/p>\n Pa vendar je Ljubo kljub nasilju totalitarnih re\u017eimov, ki jih je izkusil, ostal neomajni optimist, sijajni intelektualec, ki se je vsako leto vra\u010dal v domovino in organiziral seminarje z vrhunsko mednarodno udele\u017ebo. Kljub razo\u010daranju nad kvazi-liberalci, ki so ga izrabili v predsedni\u0161ki tekmi leta 1992, je Ljubo ohranil \u017eivo zanimanje za slovensko politi\u010dno prizori\u0161\u010de in svoje vrednote poistovetil z vrednotami Slovenske demokratske stranke, kamor je vstopil leta 2010.<\/p>\n Njegova neomajna dr\u017ea nas bo tudi v prihodnje opogumljala pri na\u0161em delu, za kar smo mu iskreno hvale\u017eni.<\/p>\n (Iz nagovora dr. Andreje Vali\u010d Zver, predsednica IJP)<\/em><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Svet In\u0161tituta dr. Jo\u017eeta Pu\u010dnika (IJP) je leta 2016 sprejel odlo\u010ditev, da se vsako leto ob Pu\u010dnikovem simpoziju podeli Pu\u010dnikova plaketa za prispevek k razvoju demokracije. \u017deleli smo dati priznanje tistim ljudem, ki so s… More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":104,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/333"}],"collection":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=333"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/333\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":334,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/333\/revisions\/334"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/104"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/institutpucnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/institutpucnik.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Matej-Kova\u010d.jpg\")