Kategorija: Uncategorized

The Jože Pučnik Institute (IJP) strongly rejects Russian aggression against Ukraine, supports Ukraine’s territorial integrity and independence, and calls for a de-escalation and a peaceful resolution of the conflict.

The IJP supports a repeatedly expressed desire of the Ukrainian people to maintain its Euro-Atlantic perspective.

By occupying parts of a sovereign state, the Russian regime is in a direct violation of international law, including the Budapest and Minsk agreements, which guarantee Ukraine’s sovereignty and autonomy.

Jože Pučnik, who has always rejected military violence in international relations, would step on the side of Ukraine in today’s situation.

Inštitut Jožeta Pučnika (IJP) odločno zavrača agresijo Rusije na Ukrajino in podpira njeno ozemeljsko celovitost in neodvisnost ter se zavzema za deeskalacijo in mirno reševanje konflikta. IJP podpira večkrat izraženo željo ukrajinskega ljudstva, da ohrani evroatlantsko perspektivo.

Z zasedbo dela suverene države ruski režim neposredno krši mednarodno pravo, vključno s sporazumoma iz Budimpešte in Minska, ki zagotavljata Ukrajini suverenost in avtonomijo. Danes bi na stran Ukrajine stopil tudi dr. Jože Pučnik, ki je vselej zavračal vojaško nasilje v mednarodnih odnosih!

Spoštovani,

v nadaljevanju objavljamo javni razpis za Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji.

Dr. Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v kmečki družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Svoje nestrinjanje s totalitarnim režimom je nakazal že v svojih najstniških letih, ko je nekaj kritičnih misli, , objavil v ilegalnem glasilu Iskanja. Zasliševala ga je tajna politična policija. Kaznovali so ga tako, da so mu onemogočili opravljanje zaključnega izpita. Tega je zaključil šele po vojaškem služenju. Leta 1958 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, smer filozofija in primerjalna književnost. Zaradi člankov objavljenih v Reviji 57, v katerih je kritiziral gospodarsko politiko komunističnega sistema, je bil obsojen na devet let zaporne kazni. Dr. Jože Pučnik je bil v svojih kritikah zelo analitičen in močno podkovan v teoriji ter načelih, kar pa totalitarni režim ni prenesel. V obtožbah so mu očitali, da naj bi s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Obsodba pa je verjetno tudi služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje socialističnemu sistemu. Po petih letih je bil ob splošni amnestiji izpuščen. Po vrnitvi iz zapora se je ponovno želel vključiti v publicistično in intelektualno delo. V številki 33-34 revije Perspektive je s člankom “O dilemah našega kmetijstva” opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko. Kot osrednje vprašanje si je zastavil, zakaj je kmetijstvo eno od najobčutljivejših gospodarskih problemov vseh socialističnih sistemov. Njegova razmišljanja so odmevala v javnosti, kakor tudi v partijskih vrstah. V naslednji številke revije Perspektive je objavil filmsko analizo z naslovom Iz oči v oči, v kateri je analiziral vsemogočno prevlado partijskega sistema nad posameznikom. Zaradi zapisa je bil maja 1964 ponovno aretiran in obtožen sovražne propagande. O strahotah, ki jih je Pučnik doživel v zaporu, ni rad govoril. Je pa ob tem zapisal: »Vsa tista doživetja osmišljam s spoznanjem, da smo imeli brutalen totalitaren sistem. Komunisti niso nikoli spoštovali temeljne pravice do nedotakljivosti življenja in svobode. Njihov režim je bil pač totalitaren, kakor sta bila italijanski fašizem in Hitlerjev nacizem.«

Po izpustitvi iz zapora leta 1966 dr. Pučnik ni uspel dobiti službe. Priložnosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu. Za ponoven študij se je moral odločiti, ker mu ljubljanska univerza ni želela izdati potrdila o diplomiranju. Do upokojitve leta 1989 je služboval kot docent za sociologijo na univerzi v nemškem mestu Lüneburg, kjer je dosegel naziv višjega akademskega svetnika. Kljub časom v tujini, ga je srce vedno nosilo v Slovenijo. Klic domovine ga je vse bolj mikal in konec 80ih let prejšnjega stoletja, se je vrnil domov.

Dr. Jože Pučnik je odločilno zaznamoval prehod Slovenije v samostojno državo, saj je Slovenija na podlagi njegovega udejstvovanja dosegla vse tiste cilje, ki si jih je zadala v času prvih demokratičnih premikov. Dr. Jože Pučnik je s svojo odločnostjo in delovanjem spremenil tok dogodkov slovenske zgodovine. Samostojno Slovenijo si brez njegovega posega v slovenski politični prostor težko predstavljamo. V ključnih trenutkih je kot predsednik Demosa nase prevzel odgovornost in težo slovenske osamosvojitve ter demokratizacije. Z vsem spoštovanjem ga upravičeno nazivamo oče slovenske državnosti. Dr. Jožeta Pučnika bomo ohranili v trajnem spominu, veličina njegovih misli in dela pa v celosti šele prihajata.

Vir: sds.si

Danes, 24. julija 2021, je v Bovcu potekalo tradicionalno srečanje občinskih in mestnih odborov SDS, ki je bilo tudi uvod v 26. Poletni tabor SDS in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Na tradicionalnem srečanju so bile tudi podeljene diplome 29. generaciji Akademije dr. Jožeta Pučnika. Vsem diplomantkam in diplomantom iskreno čestitamo!

Na zadnjem sklopu predavanj Akademije dr. Jožeta Pučnika so slušateljem različne teme predstavili Boris Tomašič, mag. Dejan Kaloh in dr. Jože Možina. Predavatelji so spregovorili o vladavini prava, medijski sceni v Sloveniji in slovenski zgodovini.

Kot prvi je slušatelje nagovoril Boris Tomašič, ki je spregovoril o slovenskih medijih in o neuravnoteženem slovenskem medijskem prostoru. Po mnenju Tomašiča imamo v Slovenijo v večini medije, ki so naklonjene levi politični opciji in so jasno profilirani. Pojasnil je, da je večina časopisov, radijskih kanalov in televizij »nagnjenih« v levo. V razpravi je tudi omenil zadnjo izmišljeno medijsko afero »non paper«, ki po njegovem mnenju zgolj škoduje ugledu Slovenije. »V Evropo se pošilja neresnične informacije s strani opozicije, ki je očitno obupana. EU je potem težko razložiti, kakšno je medijsko stanje v SLO. Morda niti ne želijo slišati. V današnjih časih ni več racionalne debate in soočanja argumentov,« je še povedal Boris Tomašič.

V nadaljevanju je spregovoril poslanec mag. Dejan Kaloh, ki je slušateljem spregovoril o vladavini prava. Kot pomembno je izpostavil dvoje, da vladavina prava zahteva dosledno spoštovanje človekovih pravic in da morajo biti sodniki neodvisni in nepristranski ter morajo odločati po pravu, v skladu z zakoni. »V kolikor ni objektivnega in nepristranskega sodstva, je vladavina prava mrtva črka na papirju. Sodstvo mora biti neodvisno in sodniki morajo biti avtonomni pri svojem odločanju, sklicujoč se na zakon in brez zunanjih pritiskov,« je dejal Dejan Kaloh, ki je tudi mnenja, da nepristranskost sodnikov pomeni tudi to, da ne sodijo osebam, s katerimi so v konfliktu ali v kakšnem razmerju. Kaloh je v drugi polovici predavanja odprl temo krivičnih sodb in da bomo morali v Sloveniji na tem področju storiti še mnoge izboljšave in okrepiti vladavino prava.

Na koncu je sledila predstavitev knjige Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora avtorja dr. Jožeta Možina. Dr. Možina je v začetku spregovoril o totalitarizmih na slovenskem in pojasnil kaj totalitarizem je: »Totalitarizem je način delovanja politične ali katere druge družbene sile, ki se bori za popolno prevlado v družbi. Za uveljavitev svoje prevlade posega po vseh vzvodih ne glede na žrtve.« V nadaljevanju je dr. Jože Možina povedal ključna izhodišča knjige Slovenski razkol in slušateljem predstavil njeno vsebino.

V uvodu je evropski poslanec in podpredsednik SDS dr. Milan Zver predstavil nastanek, razvoj in potencial Slovenske demokratske stranke. Poudaril je, da je stranka nastala iz dveh izjemno pomembnih korenin – SDZ in SDZS –  ter da je počrpala vse pomladne Demosove vire, ki še vedno živijo. Ob tem je dejal, da sta bili ti dve stranki v času osamosvajanja ključni del Demosa. »Že prve dni vojne za Slovenijo, je kazalo, da Jugoslavija ne bo mogla parirati mladi in novi državi. V nekaj dneh so slovenska vojska in ostale strukture obrnile situacijo v svojo prid, ko smo zavzeli mejne prehode. Takoj v vojni se je videlo, da je vojska močna,« je še povedal evropski poslanec Milan Zver. V nadaljevanju je v izpostavil, da je SDS vedno dajala velik pomen spravi, saj razcepljen in deljen narod nima prave prihodnosti in ne more uresničiti vseh svojih potencialov. Zver se je dotaknil tudi zrežiranega sodnega procesa Patria, ki ga je označil za absurd in ob tem dodal, da akterji tega umazanega početja niso nikdar odgovarjali za svoje napake, kar je velik paradoks. »Takrat so EU institucije gledal vstran, čeprav so vedeli zakaj se gre. Tukaj EU na področju vladavine prava ni naredila prav ničesar,« je bil oster Zver.

V drugem delu izobraževanja je univerzitetni profesor ter predsednik Akademskega sveta IJP Matevž Tomšič predstavil temo »Težave pri uveljavljanju demokracije v Sloveniji s posebnim poudarkom na medijih.« Na začetku predavanja je predstavil situacijo v devetdesetih letih in dejal, da je bila v tistih časih samostojna država edini možen okvir za razvoj demokracije v Sloveniji in da takrat nikakor ni šlo za trend širjenja demokracije v Jugoslaviji ampak smo imeli divergentni trend v razvoju. V drugem delu svojega predavanja je predstavil trenutno stanje v Sloveniji in izpostavil, da se hegemonija levice vzdržuje preko medijev in da je  v slovenskih medijih je precej šibka nazorska pluralnost, kar nakazujejo tudi vse raziskave, ki so pokazale, da prevladujejo vrednote, ki jih lahko pripišemo levi politični polobli. Tomšič je prisotne tudi opozoril na dvoličnost slovenskega medijskega prostora in podal primer, ko je nekdanji predsednik vlade Šarec pozival državna in ostala podjetja, da naj ne oglašujejo v tako imenovanih neposlušnih medijih. Tomšič je ob tem zgroženo ugotavljal, da ne samo, da ni prišlo do kakšnega ostrega odziva medijev, nekateri so celo poziv k ne oglaševanju pozdravljali.

Akademija dr. Jožeta Pučnika se je nadaljevala s predavanjem dr. Vinka Gorenaka, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade, ki je spregovoril o aktualni politični situaciji v Sloveniji. V svoji predstavitvi je predstavil slovenski volilni sistem in ga primerjal s sistemi v drugih državah. V drugem delu predavanja je predstavil trenutno politično situacijo v Sloveniji ter s slušatelji izmenjal nekaj mnenj ter razmišljanj.

V zaključnem delu je slušatelje 30. Akademije dr. Jožeta Pučnika nagovorila vodja slovenske delegacije v Evropskem parlamentu Romana Tomc in predstavila aktualno politične razmere v Evropi. V uvodnem delu predavanja je predstavila trenutno dogajanje v Evropski uniji in razmerja znotraj Evropskega parlamenta. Kasneje je predstavila svoj pogled na dobavo cepiv. Povedala je, da je Evropska komisija sklenila pogodbe, s katerimi je financirala razvoj cepiva, zaradi česar se je pričakovalo, da bodo podjetja spoštovala pogodbe in dobavljale cepivo. V svojem predavanju je tudi predstavila argumente, zakaj je slovenski predlog Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost dober ter pohvalila vlado za odličen izkupiček pogajanj. Kot eno izmed najpomembnejših zadev je izpostavila slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta. Evropska poslanka je povedala, da se ji zdi v sklopu predsedovanja EU zelo pomembna konferenca o prihodnosti EU, saj se je EU znašla na razpotju. V svojem govoru je tudi ostro obsodila cenzuro ter laži Sophie Sophie in ‘t Veld, ki ni dovolila, da bi predsednik vlade z videoposnetkom prikazal resnično stanje v Sloveniji.

Pod okriljem Inštituta dr. Jožeta Pučnika se je danes začelo izobraževanje 30. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Prvi dan izobraževanja sta bila predavatelja predsednik SDS in obrambni minister v času osamosvajanja Janez Janša ter Igor Bavčar, ki je v času osamosvojitvenih procesov zasedal mesto notranjega ministra. Predavatelja sta skozi pogovor, ki ga je vodila dr. Andreja Valič Zver, spregovorila na temo slovenskega osamosvajanja ob 30. obletnici samostojne Slovenije.

Uvodoma je vse prisotne pozdravil v.d. direktorja Inštituta dr. Jožeta Pučnika Andraž Koželnik, ki je dejal, da je letošnja Akademija v svoji biti svojstvena, saj prvič v zgodovini poteka virtualno. Povedal je še, da si bodo slušatelji skozi Akademijo pridobili specifična znanja, ki bodo pripomogla k boljšemu razumevanju aktualnega političnega in družbenega stanja v moderni družbi. Koželnik je ob tem še dodal, da si na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika že od nekdaj prizadevajo za razvoj kritične misli in širjenje intelektualnega obzorja.

Nato je spregovoril tudi generalni sekretar Slovenske demokratske stranke Borut Dolanc. Slušateljem Akademije je povedal, da je v preteklosti tudi sam opravil Akademijo. Generalni sekretar SDS je bil tudi mnenja, da bodo udeleženci 30. Akademije dr. Jožeta Pučnika prejeli znanja, ki jih drugod ne bi morali dobiti.

Dr. Andreja Valič Zver, ki je vodila pogovor med obema predavateljema, je uvodoma povedala, da so se pred 30 leti zgodili pomembni dogodki, ki so privedli do samostojne, suverene in neodvisne države slovenskega naroda. »Osamosvojitev Slovenije je bila vrhunec in najpomembnejši prelomni trenutek v zgodovini slovenskega naroda, o katerem so sanjali naši predniki in se borili za to že nekaj stoletji pred nami,« je dejala Andreja Valič Zver in se v pogovoru ozrla v 80. leta prejšnjega stoletja, ko se je civilna družba v Sloveniji zelo okrepila. »To so bili časi, ko je Jugoslavija pokala po vseh šivih. Država, ki je bila različna v nacionalnem, gospodarskem kakor tudi verskem smislu različna je imela ogromno problemov. Zlasti na Slovenskem so se pojavila nova družbena gibanja in revije, ki so odpirala povsem nova vprašanja, ki so bila do tedaj ne samo nezaželena ampak celo prepovedana,« je dejala predsednica Sveta IJP in ob tem opozorila, da kdor se je ukvarjal s temi vprašanji, je lahko končal v zaporu tako kot Janez Janša. Tukaj je dr. Valič Zver izpostavila vprašanja, ki so se dotikala Jugoslovanske ljudske armade ali delovanja tajnih služb in vprašanja, ki so se nanašala na izvensodno povojno pobite.

V začetku razprave je notranji minister v času osamosvojitvenih procesov Igor Bavčar izpostavil, da so se družbeni premiki v 80. letih potekali skoraj po celotnem svetu, kar je pomembno vplivalo na dogajanje v Sloveniji. »Vprašanje slovenske samostojnosti ni bilo prisotno vse tja do 57. številke Nove revije. Pozneje pa je to vprašanje preskočilo med ljudi z ključnim dogodkom in to je aretacija četverice. To je bila izmed najbolj pomembnih prelomnic v našem osamosvojitvenem razvoju,« je povedal Igor Bavčar predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen nekaj dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja in ki je prebudil slovensko pomlad.

»80. leta v Jugoslaviji in Sloveniji je bil čas, ko se je jugoslovanski lonec do konca pregrel in je pokalo po vseh šivih,« je uvodoma začel predsednik Slovenske demokratske stranke in minister za obrambo v času slovenskega osamosvajanja Janez Janša, ki je 80. leta opisal tudi kot čas, v katerem zahod ni imel strategije, kaj se bo zgodilo po padcu železne zavese. »Zahod glede Jugoslavije ni imel jasnega načrta, kaj bo s tem prostoru po morebitnem razpadu države, zato so Jugoslavijo kot enoto branili do konca in razpadu nasprotovali,« je povedal Janez Janša in ob tem dodal, da so si takrat zelo želeli, da bi zahodni svet podprl demokratične težnje slovenskega naroda po samostojni državi. Igor Bavčar je ob tem dejal, da je bilo nepriznavanje Zahoda velik tuš za slovenske demokratične procese. Janša je tudi izpostavil dejstvo, da so osamosvojitvi nasprotovali tudi nekateri iz slovenskega političnega prostora in izpostavil besede Janeza Stanovnika, ki je dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije samomor.

»Slovenci in Slovenke smo lahko ponosni na čas osamosvajanja, saj smo to naredili sami brez tuje pomoči na najbolj možen demokratičen način. Tudi takrat, ko smo morali seči po orožju, smo to naredili tako, da je bilo čim manj žrtev,« pove Janša in doda, da je zelo malo držav nastalo na takšen način in da je osamosvojitveni čas, čas, kjer se je skovalo vrednostno središče slovenskega naroda. Predsednik SDS Janez Janša je še povedal, da imamo v Sloveniji težave, ker še vedno nismo presekali jugoslovanske miselnosti, kar hromi razvoj Slovenije in da še vedno nismo opravili s tranzicijo.

Predsednik SDS Janez Janša je tudi izpostavil,  da je bil sestop komunistov z oblasti motiviran s prevratom v Romuniji, saj so se bali enake usode. Sestop je bil povezan tudi z željo, da bi vodili prehod v demokratično Slovenijo in s tem zavarovali svoje privilegije. Janša je tudi povedal, da so na prvih demokratičnih volitvah pri izvedbi in štetju še vedno imeli glavno vlogo člani Komunistične partije, demokrati pa so lahko volitve zgolj opazovali in še to ne povsod. Predstavil je tudi situacijo z mednarodni opazovalci, ki so bili blokirani.

V nadaljevanju pogovora je Janša opisal delovanje takratne opozicije, potem ko je plebiscit o samostojni Sloveniji uspel in ko je bilo treba to še ubraniti. Takratna opozicija je bila prepričana, da Demos ne bo sposoben izpeljati osamosvojitve, še posebej, potem ko so pomagali razorožiti TO.

Igor Bavčar je izpostavil, da je bilo v času osamosvojitvene vojne ključno, da nismo v nobenem trenutku izgubili oblasti ter pristojnosti in smo zato vedno obvladovali ozemlje ter vsako kritično situacijo.

Dr. Andreja Valič Zver je prisotnim obrazložila, da je osamosvojitev kot tema prišla v šolske učbenike šele v času prve Janševe vlade. Povedala je tudi, da so takrat imeli velike probleme z nekaterimi zgodovinarji, ki so zatrjevali, da ta tema še ni dovolj raziskana, da bi bila del učnega programa. Po letu 2008 pa se šolski ministri s tem sploh niso več ukvarjali in zato je prišlo do tega, da je osamosvojitev v šolskem sistemu zelo zanemarjena tema. Predsednik stranke Janez Janša je pri tej temi izpostavil, da v današnjih učbenikih piše, kako je bila politika enotna in, da tiste, ki so osamosvojitvi najbolj nasprotovali celo predstavljajo kot voditelje procesa osamosvajanja.

Janez Janša je še povedal, da je bila Slovenija v času osamosvajanja brez diplomatov in da so bili tudi tisti Slovenci, ki so delovali po ambasadah, v 90 % projugoslovanski. To praznino so prekrili naši rojaki po svetu, ki so odigrali velikansko vlogo pri spremembi odnosa do Slovenije ter kasneje pri priznanju države. Naši rojaki, ki so morali zapustiti državo, so takrat začutili klic domovine ter pomagali z milijoni sporočil na ambasade.

Slovenija se je v času osamosvajanja držala načela, da je najvišja oblika vojne napad na strategijo, najnižja pa napad na mesta. Zato se je po besedah Igorja Bavčarja Slovenija v tistem času fokusirala predvsem na napad na strategijo agresorja – Socialistične federativne republike Jugoslavije – kar se je v vojni izkazalo za uspešno.

Da tranzicija v Sloveniji še ni izpeljana do konca so pokazali primeri, ki jih je izpostavil Janez Janša. Nenazadnje v naši državi še vedno določena stranka deluje v ukradeni vili. Prav tako se ne spoštuje Zakona o sodniški službi, v katerem piše, da tisti sodniki, ki so v bivšem režimu pri svojem delu kršili človekove pravice, ne morejo biti izvoljeni v trajni mandat. Kljub temu, da to določilo še vedno velja, smo imeli še pred nekaj leti med 34 člani Vrhovnega sodišča RS 28 članov, ki so dokazano kršili človekove pravice in so vseeno dobili trajni mandat.

Po zaključenem pogovoru na temo 30 let osamosvojitve, je sledila razprava s komentarji in vprašanji udeležencev.