11. Pučnikov simpozij

Slovenska Bistrica, 16. marec 2018

V petek, 16. marca 2017 je v Viteški dvorani v Gradu Slovenska Bistrica potekal že 11. Pučnikov simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP) v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung (KAS) ter Občino Slovenska Bistrica.

V uvodnem delu so zbrane nagovorili Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Michael A. Lange, vodja zagrebške izpostave KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP in Boštjan Kolarič, direktor IJP.

Boštjan Kolarič, IJP
Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP
Dr. Michael A. Lange, KAS

 

V prvem delu simpozija je potekala okrogla miza z naslovom Proces proti četverici in začetki demokratizacije, na kateri so sodelovali akterji in poznavalci tistega prelomnega časa Janez Janša, David Tasič, mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver.

Metod Berlec, David Tasić, Janez Janša, dr. Andreja Valič Zver, mag, Igor Omerza

Letošnji Pučnikov simpozij in okrogla miza, ki jo je moderiral Metod Berlec, sta bili posvečeni 30. obletnici procesa proti četverici JBTZ in začetku slovenske pomladi.

To je bil čas, ko so se po dobrih štirih desetletjih komunistične diktature pojavile prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba pa se je prvič z Odborom za varstvo človekovih pravic množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic. Takratna slovenska komunistična oblast je namreč s pomočjo tajne politične policije UDBE in jugoslovanske vojske želela zatreti demokratičen proces. To je bil tudi čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal znamenito knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju.

Udeleženci okrogle mize so spregovorili o procesu proti četverici pred tridesetimi leti in o odmevih takratnih dogodkov v današnjem času.

V drugem delu je bil osrednji govornik 11. Pučnikovega simpozija upokojeni ljubljanski nadškof in direktor Katoliškega inštituta monsinjor prof. dr. Anton Stres. Msgr. dr. Stres je spregovoril o začetku demokratizacije, vlogi civilne družbe in Cerkve.

Dr. Anton Stres

Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je dr. Matevž Tomšič, predsednik akademskega sveta IJP, podelil Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki jo je prejel Dušan S. Lajovic.

Dušan S. Lajovic, slovenski izseljenc, ki živi v Avstraliji, je pustil neizbrisen pečat v prizadevanju za razvoj in krepitev demokracije na Slovenskem. Med drugim je gospod Lajovic avtor knjige z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je opisal svoje življenje in izkušnje s povojno oblastjo ter objavil seznam približno 14.000 ljudi, ki naj bi bili sodelavci UDBE.

V imenu Dušana S. Lajovica je priznanje sprejel njegov vnuk Aleksander, predstavnik tretje generacije Lajovicev, ki živi v Avstraliji. Gospod Aleksander Lajovic je v nagovoru predstavil življensko pot svojega dedka Dušana S. Lajovica in poudaril, da njegov dedek še vedno nosi svojo domovino Slovenijo v svojem srcu.

dr. Matevž Tomšič, Aleksander Lajovic, dr. Andreja Valič Zver

Simpozij se je zaključil s podelitvijo potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Udeležence je nagovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril pomen utrjevanja politične kulture. Ob tem se je še enkrat zahvalil Dušanu S. Lajovicu za vsa njegova prizadevanja za samostojno in demokratično Slovenijo. Izpostavil je, da je knjiga Med svobodo in rdečo zvezdo „najpomembnejša knjiga slovenske tranzicije”.

27. generacija Akademije dr. Jožeta Pučnika

Vabljeni k ogledu:

Please follow and like us:

»Skozi čas preizkušenj« s politično zapornico Jelko Mrak Dolinar

Evropska poslanka Patricija Šulin je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Študijskim centrom za narodno spravo in Ženskim odborom SDS iz Nove Gorice organizirala predstavitev publikacije »Skozi čas preizkušenj,« avtoric Neže Strajnar in Jelke Piškurić, ki govori o družini Jelke Mrak Dolinar in o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, in o begu pred komunističnim nasiljem.

Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica ŽO SDS Nova Gorica Magda Kruh, ki je spregovorila o politično montiranih procesih v času komunističnega režima, Patricija Šulin pa je omenila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009. »Obžalujem, da Slovenija še ni sprejela Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki odločno obsoja vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrozili vsi trije totalitarni režimi: nacizem, fašizem in komunizem. Brez resnice ni sprave«, je še dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da je namen pogovornega večera obeležitev mednarodnega dneva človekovih pravic, ki ga sicer praznujemo 10. decembra, ko je leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, s katero so postavili skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za celotno mednarodno skupnost.

V nadaljevanju sta avtorici publikacije skozi osebno zgodbo Jelke Mrak Dolinar razkrili usodno dogajanje ob koncu druge svetovne vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah, Jelka Mrak Dolinar, ki se je predstavitve publikacije udeležila s svojim sinom mag. Lojzetom Dolinarjem, pa je udeležence pozdravila in jim orisala stisko, ki jo je kot politična zapornica preživljala več let.

Jelka Mrak Dolinar je bila s sestro Kristo prostovoljka Rdečega križa. Aretirani sta bili na vlaku med spremstvom ranjenih vojakov, ko so partizani pred Jesenicami vlak ustavili. Ranjence so pobili, ostale potnike na vlaku pa so aretirali. Na vojaškem sodišču še nista bili obsojeni, na ponovljenem sojenju pa sta bili Jelka in Krista obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v več zaporih, tudi v Begunjah na Gorenjskem in v Rajhenburgu. Nekaj let po prestani kazni, ki se je za sesti končala s pomilostitvijo leta 1951, se je Jelka preselila na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Leta trpljenja in ponižanj pa sesti nista nikoli pozabili, zato je sestra Krista po osamosvojitvi Slovenije dosegla, da sta bili s sestro rehabilitirani.

Please follow and like us: