Začelo se je izobraževanje 30. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika

Pod okriljem Inštituta dr. Jožeta Pučnika se je danes začelo izobraževanje 30. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Prvi dan izobraževanja sta bila predavatelja predsednik SDS in obrambni minister v času osamosvajanja Janez Janša ter Igor Bavčar, ki je v času osamosvojitvenih procesov zasedal mesto notranjega ministra. Predavatelja sta skozi pogovor, ki ga je vodila dr. Andreja Valič Zver, spregovorila na temo slovenskega osamosvajanja ob 30. obletnici samostojne Slovenije.

Uvodoma je vse prisotne pozdravil v.d. direktorja Inštituta dr. Jožeta Pučnika Andraž Koželnik, ki je dejal, da je letošnja Akademija v svoji biti svojstvena, saj prvič v zgodovini poteka virtualno. Povedal je še, da si bodo slušatelji skozi Akademijo pridobili specifična znanja, ki bodo pripomogla k boljšemu razumevanju aktualnega političnega in družbenega stanja v moderni družbi. Koželnik je ob tem še dodal, da si na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika že od nekdaj prizadevajo za razvoj kritične misli in širjenje intelektualnega obzorja.

Nato je spregovoril tudi generalni sekretar Slovenske demokratske stranke Borut Dolanc. Slušateljem Akademije je povedal, da je v preteklosti tudi sam opravil Akademijo. Generalni sekretar SDS je bil tudi mnenja, da bodo udeleženci 30. Akademije dr. Jožeta Pučnika prejeli znanja, ki jih drugod ne bi morali dobiti.

Dr. Andreja Valič Zver, ki je vodila pogovor med obema predavateljema, je uvodoma povedala, da so se pred 30 leti zgodili pomembni dogodki, ki so privedli do samostojne, suverene in neodvisne države slovenskega naroda. »Osamosvojitev Slovenije je bila vrhunec in najpomembnejši prelomni trenutek v zgodovini slovenskega naroda, o katerem so sanjali naši predniki in se borili za to že nekaj stoletji pred nami,« je dejala Andreja Valič Zver in se v pogovoru ozrla v 80. leta prejšnjega stoletja, ko se je civilna družba v Sloveniji zelo okrepila. »To so bili časi, ko je Jugoslavija pokala po vseh šivih. Država, ki je bila različna v nacionalnem, gospodarskem kakor tudi verskem smislu različna je imela ogromno problemov. Zlasti na Slovenskem so se pojavila nova družbena gibanja in revije, ki so odpirala povsem nova vprašanja, ki so bila do tedaj ne samo nezaželena ampak celo prepovedana,« je dejala predsednica Sveta IJP in ob tem opozorila, da kdor se je ukvarjal s temi vprašanji, je lahko končal v zaporu tako kot Janez Janša. Tukaj je dr. Valič Zver izpostavila vprašanja, ki so se dotikala Jugoslovanske ljudske armade ali delovanja tajnih služb in vprašanja, ki so se nanašala na izvensodno povojno pobite.

V začetku razprave je notranji minister v času osamosvojitvenih procesov Igor Bavčar izpostavil, da so se družbeni premiki v 80. letih potekali skoraj po celotnem svetu, kar je pomembno vplivalo na dogajanje v Sloveniji. »Vprašanje slovenske samostojnosti ni bilo prisotno vse tja do 57. številke Nove revije. Pozneje pa je to vprašanje preskočilo med ljudi z ključnim dogodkom in to je aretacija četverice. To je bila izmed najbolj pomembnih prelomnic v našem osamosvojitvenem razvoju,« je povedal Igor Bavčar predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen nekaj dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja in ki je prebudil slovensko pomlad.

»80. leta v Jugoslaviji in Sloveniji je bil čas, ko se je jugoslovanski lonec do konca pregrel in je pokalo po vseh šivih,« je uvodoma začel predsednik Slovenske demokratske stranke in minister za obrambo v času slovenskega osamosvajanja Janez Janša, ki je 80. leta opisal tudi kot čas, v katerem zahod ni imel strategije, kaj se bo zgodilo po padcu železne zavese. »Zahod glede Jugoslavije ni imel jasnega načrta, kaj bo s tem prostoru po morebitnem razpadu države, zato so Jugoslavijo kot enoto branili do konca in razpadu nasprotovali,« je povedal Janez Janša in ob tem dodal, da so si takrat zelo želeli, da bi zahodni svet podprl demokratične težnje slovenskega naroda po samostojni državi. Igor Bavčar je ob tem dejal, da je bilo nepriznavanje Zahoda velik tuš za slovenske demokratične procese. Janša je tudi izpostavil dejstvo, da so osamosvojitvi nasprotovali tudi nekateri iz slovenskega političnega prostora in izpostavil besede Janeza Stanovnika, ki je dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije samomor.

»Slovenci in Slovenke smo lahko ponosni na čas osamosvajanja, saj smo to naredili sami brez tuje pomoči na najbolj možen demokratičen način. Tudi takrat, ko smo morali seči po orožju, smo to naredili tako, da je bilo čim manj žrtev,« pove Janša in doda, da je zelo malo držav nastalo na takšen način in da je osamosvojitveni čas, čas, kjer se je skovalo vrednostno središče slovenskega naroda. Predsednik SDS Janez Janša je še povedal, da imamo v Sloveniji težave, ker še vedno nismo presekali jugoslovanske miselnosti, kar hromi razvoj Slovenije in da še vedno nismo opravili s tranzicijo.

Predsednik SDS Janez Janša je tudi izpostavil,  da je bil sestop komunistov z oblasti motiviran s prevratom v Romuniji, saj so se bali enake usode. Sestop je bil povezan tudi z željo, da bi vodili prehod v demokratično Slovenijo in s tem zavarovali svoje privilegije. Janša je tudi povedal, da so na prvih demokratičnih volitvah pri izvedbi in štetju še vedno imeli glavno vlogo člani Komunistične partije, demokrati pa so lahko volitve zgolj opazovali in še to ne povsod. Predstavil je tudi situacijo z mednarodni opazovalci, ki so bili blokirani.

V nadaljevanju pogovora je Janša opisal delovanje takratne opozicije, potem ko je plebiscit o samostojni Sloveniji uspel in ko je bilo treba to še ubraniti. Takratna opozicija je bila prepričana, da Demos ne bo sposoben izpeljati osamosvojitve, še posebej, potem ko so pomagali razorožiti TO.

Igor Bavčar je izpostavil, da je bilo v času osamosvojitvene vojne ključno, da nismo v nobenem trenutku izgubili oblasti ter pristojnosti in smo zato vedno obvladovali ozemlje ter vsako kritično situacijo.

Dr. Andreja Valič Zver je prisotnim obrazložila, da je osamosvojitev kot tema prišla v šolske učbenike šele v času prve Janševe vlade. Povedala je tudi, da so takrat imeli velike probleme z nekaterimi zgodovinarji, ki so zatrjevali, da ta tema še ni dovolj raziskana, da bi bila del učnega programa. Po letu 2008 pa se šolski ministri s tem sploh niso več ukvarjali in zato je prišlo do tega, da je osamosvojitev v šolskem sistemu zelo zanemarjena tema. Predsednik stranke Janez Janša je pri tej temi izpostavil, da v današnjih učbenikih piše, kako je bila politika enotna in, da tiste, ki so osamosvojitvi najbolj nasprotovali celo predstavljajo kot voditelje procesa osamosvajanja.

Janez Janša je še povedal, da je bila Slovenija v času osamosvajanja brez diplomatov in da so bili tudi tisti Slovenci, ki so delovali po ambasadah, v 90 % projugoslovanski. To praznino so prekrili naši rojaki po svetu, ki so odigrali velikansko vlogo pri spremembi odnosa do Slovenije ter kasneje pri priznanju države. Naši rojaki, ki so morali zapustiti državo, so takrat začutili klic domovine ter pomagali z milijoni sporočil na ambasade.

Slovenija se je v času osamosvajanja držala načela, da je najvišja oblika vojne napad na strategijo, najnižja pa napad na mesta. Zato se je po besedah Igorja Bavčarja Slovenija v tistem času fokusirala predvsem na napad na strategijo agresorja – Socialistične federativne republike Jugoslavije – kar se je v vojni izkazalo za uspešno.

Da tranzicija v Sloveniji še ni izpeljana do konca so pokazali primeri, ki jih je izpostavil Janez Janša. Nenazadnje v naši državi še vedno določena stranka deluje v ukradeni vili. Prav tako se ne spoštuje Zakona o sodniški službi, v katerem piše, da tisti sodniki, ki so v bivšem režimu pri svojem delu kršili človekove pravice, ne morejo biti izvoljeni v trajni mandat. Kljub temu, da to določilo še vedno velja, smo imeli še pred nekaj leti med 34 člani Vrhovnega sodišča RS 28 članov, ki so dokazano kršili človekove pravice in so vseeno dobili trajni mandat.

Po zaključenem pogovoru na temo 30 let osamosvojitve, je sledila razprava s komentarji in vprašanji udeležencev.

Please follow and like us:

Dodaj odgovor