Konferečna dvorana v Evropskem parlamentu uradno poimenovana po dr. Jožetu Pučniku

V četrtek, 28. junija 2018, je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala slavnostna inavguracija konferenčne dvorane, ki je poimenovana po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku. Inavguracije, organizirane na pobudo evropskega poslanca, vodje slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki (ELS) in pobudnika poimenovanja dr. Milana Zvera, se je udeležila tudi dr. Andreja Valič Zver, predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika, družina dr. Pučnika, evropski poslanci, veleposlaniki ter visoki politični in mnogi drugi gostje iz Slovenije in tujine. Še posebej pa velja omeniti predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, predsednika skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, predsednika SDS in nekdanjega predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Poimenovanje dvorane po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku v Evropskem parlamentu je simbolno izjemno pomembno dejanje tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. Tudi na ta način se je dr. Pučnika postavilo ob bok drugim velikanom evropske politične zgodovine. Tako kot življenjska zgodba mnogih drugih evropskih politikov je bila tudi zgodba dr. Jožeta Pučnika izjemna in vsak, ki jo pozna, se lahko strinja, da se je po tem velikem Slovencu več kot zasluženo poimenovala konferenčna dvorana v Evropskem parlamentu. Dr. Zver, ki je bil v 90ih letih tesen sodelavec dr. Pučnika, se je v nagovoru ob slavnostnem dogodku zahvalil tako predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju kot tudi predsedniku skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfredu Webru ter tudi predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ki so v celoti podpirali in tudi odločno pripomogli k imenovanju dvorane po tem izjemnem Slovencu.

V nagovoru ob današnji slovesnosti je evropski poslanec dr. Milan Zver dejal, da je poimenovanje dvorane po dr. Jožetu Pučniku glede na njegovo življenjsko zgodbo nekaj povsem normalnega, predvsem pa zasluženega. »Pogosto se zgodi, da so ljudje, ki veliko naredijo za svojo domovino, cenjeni šele po svoji smrti. Tako je tudi v primeru dr. Pučnika,« je dejal dr. Zver, in ob tem izpostavil, da je v Sloveniji po dr. Pučniku poimenovan politični inštitut, vlada Janeza Janše je po njem poimenovala nacionalno letališče, predsednik republike pa je po dr. Pučniku poimenoval eno od dvoran v predsedniški palači. Prav tako so nekatere lokalne skupnosti po njem poimenovale ulice, trge, parke, šole. Tudi hiša, kjer domuje Slovenska demokratska stranka, se imenuje po dr. Jožetu Pučniku.

Ob tem je evropski poslanec še poudaril, da se s poimenovanjem dvorane po dr. Pučniku Evropa na primeren način poklanja človeku, ki je pogumno branil demokratične vrednote v trdih časih komunizma, ki ga je prav zaradi njegovih načelnih in demokratičnih stališč silovito kaznoval, pa tudi izgnal iz rodne domovine.

Na slovesnosti sta vse zbrane nagovorila tudi Antoni Tajani in Manfred Weber, ki sta izpostavila pomembno vlogo in prispevek dr. Jožeta Pučnika ne le v slovenski, ampak tudi v evropski zgodovini. »Poimenovanje dvorane po Jožetu Pučniku ni zgolj poklon njegovemu imenu, pač pa slavljenje ključne figure slovenske in evropske zgodovine,« je dejal Antonio Tajani. Manfred Weber je dodal, da je Slovenija, tudi po zaslugi Pučnika, ki je bil nesebičen državnik močnega evropskega duha, danes suverena in neodvisna država, kot jo poznamo danes. Prav tako je poudaril, da bi dr. Pučnik vedel, kako naj najde EU izhod iz sedanjih težav na podlagi evropskih vrednot.

Predsednik SDS Janez Janša pa je v nagovoru izpostavil, da je ime dr. Jožeta Pučnika neločljivo povezano z obstojem slovenske države. »Sloveniji je prinesel vedenje o tem, kaj je demokracija,« je dejal predsednik SDS, ki je še dodal, da dr. Pučniku nikoli ni šlo za osebne interese, temveč mu je šlo za stvar. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše je dr. Jože Pučnik dobro poznal Evropo. »Dejal je, da se je za Evropo treba truditi vsak dan,« je spomnil Janša. Poudaril pa je še, da je dr. Pučnik resnično razumel, kaj pomeni boj za človekove pravice in demokracijo, saj je imel izkušnjo nepravičnega prestajanja zaporne kazni zaradi objavljenega članka.

Sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik pa je na slovesnosti dejal, da je bil njegov oče »evropski državljan, ki je Evropo dobro razumel in je vedel, da demokracija pomeni različne interese povezati med seboj.«

Gospod Pučnik je o svojem očetu dejal, da je bil ponosen slovenski državljan, ki je sanjal Slovenijo v Evropi. Ob tem se je Gorazd Pučnik zahvalil dr. Milanu Zveru, dr. Andreji Valič Zver, Janezu Janši in vsem, ki so pripomogli k poimenovanju dvorane po dr. Pučniku, saj se zaveda, kako trdo je treba delati, da se kaj takšnega dogodi. »Če primerjam z olimpijado. Niso vsi pripadniki istega športa, in samo nekateri dobijo zlato medaljo. Danes smo lahko ponosni na to, da je Jože Pučnik dobil to zlato medaljo,« je še dejal sin dr. Pučnika, ki obenem meni, da so na to dejstvo ponosni tudi tisti, ki, če primerjamo s športom, »niso ravno igrali istega športa.«

Predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver pa je inavguracijsko slovestnost v Bruslju označila kot izjemno pomembno za celotno Evropsko unijo. »Moto dr. Pučnika in tudi Inštituta je, da je treba razvijati demokratično politično kulturo. Demokracija to potrebuje. In to je dr. Jože Pučnik dobro spoznal, ko se je po zaporni kazni v petdesetih in šestdesetih letih bil prisiljen umakniti v Nemčijo in tam ustvariti akademsko kariero,« je izpostavila dr. Valič Zver. Ob tem je dodala, da je dr. Pučnik v času, ko je bil v Nemčiji, še verjel, da institucije in organizacije predstavljajo strukturo demokratičnega sistema. »Ko pa se je vrnil domov, v času slovenski pomladi, ko mu je takratni režim dovolil vrnitev, pa je spoznal, da je potrebno več kot institucije in strukture, in sicer, da je potrebno razvijati demokratično politično kulturo in vrednote, na katerih temelji tudi Evropska unija,« je dejala.

Ob tem je tudi izpostavila pomen in vlogo dr. Jožeta Pučnika za Slovenijo. » Dr. Jože Pučnik je bil prav gotovo motor slovenske osamosvojitve, demokratizacije, tisti pravi oče slovenske države in eden glavnih akterjev, ki so takrat poleg obrambnega ministra Janeza Janše in notranjega ministra Igorja Bavčarja soustvarjali samostojno slovensko državo. Bil je demokrat tako po srcu, kot po naravi. Bil je politični zapornik, disident, ki je zdržal v najhujših časih komunistične diktature ne le zapor, temveč tudi hudo mučenje, samico. Vse to je preživel s pokončno dvignjeno glavo, velikim pogumom in ogromno notranjo močjo,« je dejala dr. Andreja Valič Zver. Ob tem je še poudarila, da je v odločilnih trenutkih, ko so se v Demosu odločali glede plebiscita, bil tisti, ki je dajal »ton in takt«. On je bil tisti, ki je dejal: »Gremo. Sedaj gre za Slovenijo.«

V omenjeni dvorani je svoje mesto dobil tudi doprsni kip dr. Jožeta Pučnika, ki je do sedaj bival v Pučnikovi hiši na Trstenjakovi ulici v Ljubljani.

Please follow and like us:

Konferenčno dvorano v Evropskem parlamentu poimenovali po dr. Jožetu Pučniku

Evropski parlament je v ponedeljek, 11. junija 2018, odločil, da eno od konferenčnih dvoran na svojem sedežu v Bruslju poimenuje po očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku, čigar ime nosi tudi naš inštitut.

Odločitev Evropskega parlamenta pomeni posebno čast za Slovenijo. Pobudo za poimenovanje je pred več kot petimi leti dal evropski poslanec dr. Milan Zver. Pot od ideje do realizacije ni bila lahka, smo pa veseli, da je Pučnik dobil mesto med velikani sodobne evropske zgodovine, ki so odločilno vplivali na usodo evropske celine, kot so bili Robert Schuman, Altiero Spinelli, Winston Churchill, Konrad Adenauer in drugi.

Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver, je ob odločitvi Evropskega Parlamenta spomnila, da se je dr. Jože Pučnik ob prelomnih časih odzval klicu svoje domovine. Njegovemu pogumu in vztrajni volji se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da smo stopili na pot demokracije, da imamo svojo državo in da smo vključeni v Evropsko Unijo.

Dr. Jože Pučnik je bil sicer skromen človek in ni maral javnih priznanj in nagrad, je ob tej novici na intervjuju na televiziji Nova24TV poudaril ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika in njegov sin Gorazd Pučnik. Menil pa je, da je odločitev Evropskega Parlamenta treba gledati širše. »To je najprej izjemno priznanje Sloveniji in pa tudi znak spoštovanja ljudi, ki so ga poznali in jim je dosti pomenil«, je še dodal gospod Pučnik.

Pobudo  za poimenovanje dr. Zvera je podprl tudi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber in ob tem slavnostnem dogodku izpostavil, da dr. Jože Pučnik ni bil le gonilna sila slovenske neodvisnosti ampak tudi velik Evropejec. “Njegova zapuščina je bila vse prepogosto spregledana. Ime tega evropskega velikana bo zdaj za vedno zapisano v evropsko zgodovino,” je še dejal.

Slavnostna inavguracija bo v Evropskem parlamentu predvidoma konec junija.

Vabljeni k ogledu video nagovorov, ki so jih ob razglasitvi objavili evropski poslanec in pobudnik poimenovanja dr. Milan Zver, vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Vabljeni k ogledu video nagovorov, ki so jih ob razglasitvi objavili:

– evropski poslanec in pobudnik poimenovanja dr. Milan Zver:

– vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber:

– predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša:

Please follow and like us:

Odkritje spominske plošče dr. Jožeta Pučnika ob hiši pri Zbiljskem jezeru

V petek, 25. maja 2018 je potekalo slovesno odkritje spominske plošče ob hiši pri Zbiljskem jezeru, v kateri je v letih od 1996 do 2003 prebival dr. Jože Pučnik, oče slovenske države, demokrat, disident, politični zapornik in predsednik DEMOS.

Tu je preživel srečna leta svojega življenja, je dejal njegov sin Gorazd Pučnik, ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika in nadaljeval: »Kdor ga pozna, ve, da je bil bojevnik in da ni nikoli odnehal in upal na boljši jutri. Tisti, ki preživijo zapor, kljub temu, da so bili zaprti po krivem, jih nič ve ne zlomi. In on je bil tak do konca«.

Kot je v nagovoru poudaril Leon Merjasec, predsednik lokalnega odbora SDS, si je Medvoški odbor SDS že leta prizadeval za ustrezno obeležitev bivanja, očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika. In dodal, da so ponosni na to, da je v okolici  Medvod preživljal čudovite trenutke skupaj z družino.

Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver, je spomnila, da se je dr. Jože Pučnik ob prelomnih časih odzval klicu svoje domovine. Njegovemu pogumu in vztrajni volji se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da smo stopili na pot demokracije, da imamo svojo državo in da smo vključeni v Evropsko Unijo.

»Ponosni smo, da so prepoznali pomen Pučnikovega dela tudi v Evropskem parlamentu, kjer bodo po njemu poimenovali tudi eno izmed razpravnih dvoran. S tem se je dr. Pučnik postavil ob bok ostalim velikim evropskim demokratom, ki so odločilno vplivali na usodo evropske celine, kot so bili Robert Schuman, Altiero Spinelli in drugi. Mislim, da si dr. Jože Pučnik, kot oče slovenskega naroda, na vsak način zasluži, da mu pripada mesto med njimi«, je še dodala dr. Andreja Valič Zver.

Izjemen človek, velikih odločitev se je tako simbolično vrnil na svoj dom v Sloveniji.

Please follow and like us:

11. Pučnikov simpozij

Slovenska Bistrica, 16. marec 2018

V petek, 16. marca 2017 je v Viteški dvorani v Gradu Slovenska Bistrica potekal že 11. Pučnikov simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP) v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung (KAS) ter Občino Slovenska Bistrica.

V uvodnem delu so zbrane nagovorili Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Michael A. Lange, vodja zagrebške izpostave KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP in Boštjan Kolarič, direktor IJP.

Boštjan Kolarič, IJP
Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP
Dr. Michael A. Lange, KAS

 

V prvem delu simpozija je potekala okrogla miza z naslovom Proces proti četverici in začetki demokratizacije, na kateri so sodelovali akterji in poznavalci tistega prelomnega časa Janez Janša, David Tasič, mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver.

Metod Berlec, David Tasić, Janez Janša, dr. Andreja Valič Zver, mag, Igor Omerza

Letošnji Pučnikov simpozij in okrogla miza, ki jo je moderiral Metod Berlec, sta bili posvečeni 30. obletnici procesa proti četverici JBTZ in začetku slovenske pomladi.

To je bil čas, ko so se po dobrih štirih desetletjih komunistične diktature pojavile prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba pa se je prvič z Odborom za varstvo človekovih pravic množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic. Takratna slovenska komunistična oblast je namreč s pomočjo tajne politične policije UDBE in jugoslovanske vojske želela zatreti demokratičen proces. To je bil tudi čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal znamenito knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju.

Udeleženci okrogle mize so spregovorili o procesu proti četverici pred tridesetimi leti in o odmevih takratnih dogodkov v današnjem času.

V drugem delu je bil osrednji govornik 11. Pučnikovega simpozija upokojeni ljubljanski nadškof in direktor Katoliškega inštituta monsinjor prof. dr. Anton Stres. Msgr. dr. Stres je spregovoril o začetku demokratizacije, vlogi civilne družbe in Cerkve.

Dr. Anton Stres

Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je dr. Matevž Tomšič, predsednik akademskega sveta IJP, podelil Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki jo je prejel Dušan S. Lajovic.

Dušan S. Lajovic, slovenski izseljenc, ki živi v Avstraliji, je pustil neizbrisen pečat v prizadevanju za razvoj in krepitev demokracije na Slovenskem. Med drugim je gospod Lajovic avtor knjige z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je opisal svoje življenje in izkušnje s povojno oblastjo ter objavil seznam približno 14.000 ljudi, ki naj bi bili sodelavci UDBE.

V imenu Dušana S. Lajovica je priznanje sprejel njegov vnuk Aleksander, predstavnik tretje generacije Lajovicev, ki živi v Avstraliji. Gospod Aleksander Lajovic je v nagovoru predstavil življensko pot svojega dedka Dušana S. Lajovica in poudaril, da njegov dedek še vedno nosi svojo domovino Slovenijo v svojem srcu.

dr. Matevž Tomšič, Aleksander Lajovic, dr. Andreja Valič Zver

Simpozij se je zaključil s podelitvijo potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Udeležence je nagovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril pomen utrjevanja politične kulture. Ob tem se je še enkrat zahvalil Dušanu S. Lajovicu za vsa njegova prizadevanja za samostojno in demokratično Slovenijo. Izpostavil je, da je knjiga Med svobodo in rdečo zvezdo „najpomembnejša knjiga slovenske tranzicije”.

27. generacija Akademije dr. Jožeta Pučnika

Vabljeni k ogledu:

Please follow and like us:

»Skozi čas preizkušenj« s politično zapornico Jelko Mrak Dolinar

Evropska poslanka Patricija Šulin je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Študijskim centrom za narodno spravo in Ženskim odborom SDS iz Nove Gorice organizirala predstavitev publikacije »Skozi čas preizkušenj,« avtoric Neže Strajnar in Jelke Piškurić, ki govori o družini Jelke Mrak Dolinar in o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, in o begu pred komunističnim nasiljem.

Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica ŽO SDS Nova Gorica Magda Kruh, ki je spregovorila o politično montiranih procesih v času komunističnega režima, Patricija Šulin pa je omenila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009. »Obžalujem, da Slovenija še ni sprejela Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki odločno obsoja vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrozili vsi trije totalitarni režimi: nacizem, fašizem in komunizem. Brez resnice ni sprave«, je še dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da je namen pogovornega večera obeležitev mednarodnega dneva človekovih pravic, ki ga sicer praznujemo 10. decembra, ko je leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, s katero so postavili skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za celotno mednarodno skupnost.

V nadaljevanju sta avtorici publikacije skozi osebno zgodbo Jelke Mrak Dolinar razkrili usodno dogajanje ob koncu druge svetovne vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah, Jelka Mrak Dolinar, ki se je predstavitve publikacije udeležila s svojim sinom mag. Lojzetom Dolinarjem, pa je udeležence pozdravila in jim orisala stisko, ki jo je kot politična zapornica preživljala več let.

Jelka Mrak Dolinar je bila s sestro Kristo prostovoljka Rdečega križa. Aretirani sta bili na vlaku med spremstvom ranjenih vojakov, ko so partizani pred Jesenicami vlak ustavili. Ranjence so pobili, ostale potnike na vlaku pa so aretirali. Na vojaškem sodišču še nista bili obsojeni, na ponovljenem sojenju pa sta bili Jelka in Krista obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v več zaporih, tudi v Begunjah na Gorenjskem in v Rajhenburgu. Nekaj let po prestani kazni, ki se je za sesti končala s pomilostitvijo leta 1951, se je Jelka preselila na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Leta trpljenja in ponižanj pa sesti nista nikoli pozabili, zato je sestra Krista po osamosvojitvi Slovenije dosegla, da sta bili s sestro rehabilitirani.

Please follow and like us:

Ob 15. obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika

11. januarja 2018 je minilo petnajst let od smrti velikega slovenskega demokrata, dr. Jožeta Pučnika. Včeraj dopoldne je predsednik SDS Janez Janša skupaj z delegacija vodstva stranke, direktorjem Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Boštjanom Kolaričem ter Gorazdom Pučnikom položil cvetje na grob dr. Jožeta Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.

V nadaljevanju vas vabimo k branju nagovora predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše ob petnajsti obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika ob njegovem grobu v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.

Spoštovani,

petnajsto leto že prihajamo na grob dr. Jožeta Pučnika, vse od njegovega slovesa smo več ali manj prihajali sami, včeraj pa se je zgodilo nekaj, kar je pohvalno. Zganila se je tudi uradna slovenska država. Predsednik republike je po petnajstih letih pripravil uradni sprejem za svojce ob petnajsti obletnici slovesa dr. Jožeta Pučnika in s tem na nek način vsaj delno poskušal popraviti krivico, ki je bila storjena pred petnajstimi leti, ko zaradi nasprotovanja njegove stranke in poslanske skupine najprej niso želeli sklicati niti žalne seje državnega zbora, potem pa so do zadnjega nasprotovali pogrebu z vojaškimi častmi.

Danes vidimo, da v tej državi, za katero je dr. Jože Pučnik dal vse, z vojaškimi častmi pokopavajo že praktično kogarkoli, ljudi, ki sicer zagotovo imajo neke zasluge za dogajanja v življenju samostojne Slovenije, nimajo pa nikakršne veze s slovensko državnostjo. Dr. Jože Pučnik pa je te imel, pravzaprav je oče slovenske državnosti, zato mu je bila takrat storjena zgodovinska krivica in del te krivice je, kar je pohvalno, bil včeraj popravljen.

To se je zgodilo zaradi vašega vztrajanja, zaradi boja Slovenske demokratske stranke za zgodovinsko resnico, zaradi naporov naših kolegic in kolegov po različnih občinah in občinskih svetih od Slovenske Bistrice do Lenarta, Grosuplja in drugih občin, kjer smo uspeli doseči, da se trgi, ulice ali javne ustanove poimenujejo po očetu slovenske državnosti. S tem vztrajanjem je po petnajstih letih bil led prebit in včeraj ob tem sprejemu najvišjega predstavnika slovenske države ob petnajsti obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika ni bilo zaslediti nobenih protestov. Torej zgodovinska resnica je zmagala, ni se pa še popolnoma uveljavila, tako da na tem delu naš boj še ni končan.

Ko smo se pred petnajstimi leti poslavljali od dr. Jožeta Pučnika, smo mu na naši žalni seji obljubili, da bomo storili vse, da bo nekoč v glavnem mestu države, za katero se je boril in za katero ima največje zasluge med vsemi Slovenci tiste generacije ali pa še živeče generacije, da se bo eno od glavnih ulic ali trgov v glavnem mestu poimenovalo po dr. Jožetu Pučniku. Tega še nismo dosegli, vendar prihajajo leta in prihaja čas, ko se bo tudi to zgodilo.

Prvi korak smo naredili pred dvanajstimi leti, ko se je največje letališče v državi, preko katerega v Slovenijo prihajajo mnogi prvič in se prvič seznanjajo s Slovenijo, državo, v katero vstopijo in vidijo napis Letališče dr. Jožeta Pučnika in ta korak je bil pomemben. Ni pa to še izpolnitev tiste obljube, ki smo jo dali pred petnajstimi leti in danes ob petnajsti obletnici to ponovno podčrtavamo in to obljubo obnavljamo. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh, ki smo tukaj, in v imenu vseh tisočev ali desettisočev članov, simpatizerjev in volivcev stranke, ki jo je dr. Jože Pučnik, naš častni predsednik, predsednik Demosa – ključne politične tvorbe v zgodovini Slovencev, soustvarjal.

Please follow and like us:

Petnajst let ga že pogrešamo

Avtor: dr. Milan Zver

Pred petnajstimi leti sem ležal v bolnici, ko me je zjutraj poklicala znana slovenska novinarka in mi sporočila grozno novico, da je umrl dr. Jože Pučnik. To je bil zame pravi šok, čeprav sem ga videl dokaj slabega zdravja slab mesec prej, potem, ko pomladna kandidatka na predsedniških volitvah ni zmogla premagati kandidata etablirane levice. Utrujen in razočaran nad razmerami v Sloveniji se je vrnil v Nemčijo in tam prezgodaj preminil.

Od kje ta njegova grenkoba ob koncu življenja, se večkrat vprašam? Zdi se mi, da Pučnik enostavno ni mogel sprejeti tega (ne)kulturnega miljeja, ko razumen posameznik ne ve, kaj početi s svojim zdravim razumom in predvsem s svobodo, ki mu je z demokratično in samostojno Slovenijo bila na voljo.

Večkrat sem premišljeval, da, če kdo, potem bi si prav on zaslužil eno »pomladno« zmago na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Pa je po Demosu ni več dočakal. Samo leto in pol po njegovi smrti se je zgodil tako želen in težko pričakovan triumf SDS, katere častni predsednik je bil. Kaj bi dal za to, da bi Jože lahko zaužil ta enkratni občutek, ki te zradosti in pokaže, da minuli napori niso bili zaman.

In njegovi napori oziroma vložek v demokratično in samostojno Slovenijo je bil neprecenljiv. Že sredi osemdesetih je soustvarjal normalno civilno družbo na Slovenskem. Z Novo revijo, ki je bila »delavnica« slovenske pomladi, je širil prostor svobode. Pred tridesetimi leti se je tudi politično aktiviral (vztrajno pisal pisma Tomšiču, naj ga vključi v socialdemokratsko pobudo, a pisma naslovnika niso nikoli dosegla), in bil glavna sila pri vzpostavljanju  političnega pluralizma, vladavine prava in kulture spoštovanja človekovega dostojanstva. Janez Janša ga je označil kot človeka velikih odločitev, vključno s tistimi glede osamosvojitve slovenskega naroda.

Ko je bila država vzpostavljena, se je lotil srčike problema tranzicije – spravnega procesa na temelju resnice, izjemno težkega poslanstva, ki ga premnogi Slovenci še danes ne razumejo. Danes je jasno, da brez Jožeta Pučnika prehod v demokracijo in normalnost ne bi bil le manj uspešen; sploh ga ne bi bilo! In posledično, brez njega Slovenci ne bi dosegli zmage v vojni za Slovenijo, mednarodnega priznanja, vstop v evro-atlantske povezave, ne vodenja Evropske unije.

Jože je bil osebno človek z »nežno« dušo, kot politik pa je bil racionalist in kreativen ter inovativen. Tisti, ki danes na dominantnih medijih razlagajo, da ni bil pravi politik, hote ali zmanjšujejo njegov pomen v slovenski pomladi. Dejstvo pa je, da je bil velik politik, nesporna moralna avtoriteta, državnik z velikim D. Zato si zasluži boljši tretma v medijih, v šoli, še posebej na univerzah in nenazadnje v slovenskem kolektivnem spominu. Naj se nikoli ne vrnejo časi, ko so tedanji oblastniki zavračali pogreb z vojaškimi častmi. Ostanimo zvesti in zavezani njegovemu delu še naprej.

Please follow and like us:

Evropski večer z dr. Milanom Zverom: Izzivi in grožnje evropski identiteti

V petek, 13. oktobra je v Ljubljani potekal evropski večer ki sta ga organizirala evropski poslanec dr. Milan Zver in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Dr. Milan Zver je z gostom dr. Matevžem Tomšičem govoril o izzivih in grožnjah evropski identiteti.

Na začetku je zbrane pozdravila predsednica Inštitita dr. Jožet Pučnika, dr. Andreja Valič Zver ter predstvila novo publikacijo, ki jo je izdal Wilfried Martens center za evropske študije, »Unity in Adversity«, ki bi jo lahko prevedli kot »Enotnost v stiski: priseljevanje, manjšine in religija«. V publikaciji je bil objavljen prispevek dr. Matevža Tomšiča z naslovom »Gradnja skupne evropske identitete: Med enotnostjo in raznolikostjo«. Sama publikacija pa je bila tudi izhodišče petkovega pogovornega večera.

V Evropi razpravljajo o tem, katere modele vključevanja priseljencev uveljaviti, da bi ohranili evropsko identiteto in zagotovili ustrezno družbeno kohezijo. Dr. Zver pa je zastavil pomembno vprašanje o »možnostih koeksistence s kulturami, ki so nestrpne, ki ne spoštujejo enakosti med spoloma in ne svobode posameznika«. Ob tem je dr. Tomšič poudaril, da »so zablode multikulturalizma v tem, da so razlike dobre. A razlike v vrednotah nujno vodijo v konflikt«. Tako dr. Zver kot dr. Tomšič pa sta se strinjala, da mora do praks, ki kršijo evropska načela in vrednote obstajati ničelna toleranca.

Gosta večera sta  v nadaljevanju z udeleženci odprla razpravo o migrantih, pomembno temo tako za Slovenijo kot za celotno Evropo. »Po nedavni anketi med evropskimi državljani jih kar 76% meni, da se je Evropska unija slabo odzvala na problem migrantov«, je opozoril dr. Zver ter ob koncu poudaril, da sobivanje brez asimilacije priseljenih migrantov ne bo mogoče.

 

Please follow and like us:

Pokop 150 žrtev iz brezna pri Konfinu

V nedeljo, 22. oktobra 2017 se je predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver s članico Upravnega odbora Ano Zagožen udeležila spominske slovesnosti in pokopa 150-ih žrtev iz brezen pri Konfinu | in ||. Spominske slovesnosti, ki je potekala na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi se je udeležil tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, osrednja govornica pa je bila dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo.

Dr. Andreja Valič Zver se je v svojem nagovoru zahvalila vsem, ki so se pogumno trudili za resnico, izkop, identifikacijo in dostojanstven pokop žrtev Konfina ter dodala: “Izvensodni, množični, sistemski in sistematični umori na Slovenskem so zarezali v tisoče in tisoče življenj, krivih brez krivde in obsojenih brez sojenja. Konfin, Šentvid, Teharje, Huda jama, Crngrob, Lancovo, Šterntal, Petriček…. in še na stotine odkritih in neodkritih morišč vsepovsod po slovenskem ozemlju so neskončno dolga desetletja prisilno eksistirali kot črna pega našega javnega spomina.”

V dneh med 21. in 24. junijem 1945 so bili iz ljubljanskih bolnišnic v zapore Ozne pripeljani vojni ujetniki, ranjenci, bolniki in invalidi. Od tam so bili odpeljani v Kočevski Rog, v brezna pri Konfinu I in Konfinu II. Ocenjeno število žrtev je bilo do dvesto. Ker je šlo za enega najhujših zločinov zoper invalide in bolnike in ker so bile žrtve večinoma Slovenci, se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, s Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje leta 2006 odločilo za izkop posmrtnih ostankov. Ob izkopu so strokovnjaki identificirali 88 umorjenih ljudi. Ugotovili so, da naj bi bili umorjeni sami moški, med njimi je bila polovica mlajših od 25 let, nihče pa ni bil mlajši od 16 let. Nekaj družin identificiranih žrtev se je odločilo za svoj pokop. Večina pa se je odločila za skupni pokop.

Please follow and like us:

dr. Andreja Valič Zver na kongresu ÖVP

Predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver se je v soboto, 1. julija udeležila kongresa Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), v Linzu.

Med drugim se je srečala s Sebastianom Kurzem, novim predsednikom stranke, ki je tudi zunanji minister vlade v odhodu in Elisabeth Koestinger, ki je postala nova generalna sekretarka stranke. Novi in sveži pristopi so zaznamovali tudi kongres ÖVP, ki ponovno vodi na avstrijskih javnomnenjskih raziskavah in ki ima vse možnosti, da na volitvah sredi letošnjega oktobra ponovno zmaga.

Predvsem je pomembna smer, ki jo želijo mladi, ki so v dobršni meri prevzeli stranko, peljati naprej. S svojimi predlogi in novo politično platformo ne »rinejo« proti sredini, se pravi na levo, ampak obujajo tradicionalne vrednote: varnost, domoljubje, skrb za sočloveka. V svojem govoru je Kurz podčrtal, da bodo Avstrijo na čelu z Avstrijsko ljudsko stranko ponovno popeljali na pota stare slave.

Dr. Andreja Valič Zver se je srečala tudi z nekdanjim avstrijskim obrambnim ministrom in članom akademskega sveta Wilfried Martens Centra, dr. Werner Fasslabendom.

Please follow and like us: