11. Pučnikov simpozij

Slovenska Bistrica, 16. marec 2018

V petek, 16. marca 2017 je v Viteški dvorani v Gradu Slovenska Bistrica potekal že 11. Pučnikov simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP) v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung (KAS) ter Občino Slovenska Bistrica.

V uvodnem delu so zbrane nagovorili Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Michael A. Lange, vodja zagrebške izpostave KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP in Boštjan Kolarič, direktor IJP.

Boštjan Kolarič, IJP
Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP
Dr. Michael A. Lange, KAS

 

V prvem delu simpozija je potekala okrogla miza z naslovom Proces proti četverici in začetki demokratizacije, na kateri so sodelovali akterji in poznavalci tistega prelomnega časa Janez Janša, David Tasič, mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver.

Metod Berlec, David Tasić, Janez Janša, dr. Andreja Valič Zver, mag, Igor Omerza

Letošnji Pučnikov simpozij in okrogla miza, ki jo je moderiral Metod Berlec, sta bili posvečeni 30. obletnici procesa proti četverici JBTZ in začetku slovenske pomladi.

To je bil čas, ko so se po dobrih štirih desetletjih komunistične diktature pojavile prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba pa se je prvič z Odborom za varstvo človekovih pravic množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic. Takratna slovenska komunistična oblast je namreč s pomočjo tajne politične policije UDBE in jugoslovanske vojske želela zatreti demokratičen proces. To je bil tudi čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal znamenito knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju.

Udeleženci okrogle mize so spregovorili o procesu proti četverici pred tridesetimi leti in o odmevih takratnih dogodkov v današnjem času.

V drugem delu je bil osrednji govornik 11. Pučnikovega simpozija upokojeni ljubljanski nadškof in direktor Katoliškega inštituta monsinjor prof. dr. Anton Stres. Msgr. dr. Stres je spregovoril o začetku demokratizacije, vlogi civilne družbe in Cerkve.

Dr. Anton Stres

Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je dr. Matevž Tomšič, predsednik akademskega sveta IJP, podelil Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki jo je prejel Dušan S. Lajovic.

Dušan S. Lajovic, slovenski izseljenc, ki živi v Avstraliji, je pustil neizbrisen pečat v prizadevanju za razvoj in krepitev demokracije na Slovenskem. Med drugim je gospod Lajovic avtor knjige z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je opisal svoje življenje in izkušnje s povojno oblastjo ter objavil seznam približno 14.000 ljudi, ki naj bi bili sodelavci UDBE.

V imenu Dušana S. Lajovica je priznanje sprejel njegov vnuk Aleksander, predstavnik tretje generacije Lajovicev, ki živi v Avstraliji. Gospod Aleksander Lajovic je v nagovoru predstavil življensko pot svojega dedka Dušana S. Lajovica in poudaril, da njegov dedek še vedno nosi svojo domovino Slovenijo v svojem srcu.

dr. Matevž Tomšič, Aleksander Lajovic, dr. Andreja Valič Zver

Simpozij se je zaključil s podelitvijo potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Udeležence je nagovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril pomen utrjevanja politične kulture. Ob tem se je še enkrat zahvalil Dušanu S. Lajovicu za vsa njegova prizadevanja za samostojno in demokratično Slovenijo. Izpostavil je, da je knjiga Med svobodo in rdečo zvezdo „najpomembnejša knjiga slovenske tranzicije”.

27. generacija Akademije dr. Jožeta Pučnika

Vabljeni k ogledu:

Please follow and like us:

»Skozi čas preizkušenj« s politično zapornico Jelko Mrak Dolinar

Evropska poslanka Patricija Šulin je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Študijskim centrom za narodno spravo in Ženskim odborom SDS iz Nove Gorice organizirala predstavitev publikacije »Skozi čas preizkušenj,« avtoric Neže Strajnar in Jelke Piškurić, ki govori o družini Jelke Mrak Dolinar in o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, in o begu pred komunističnim nasiljem.

Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica ŽO SDS Nova Gorica Magda Kruh, ki je spregovorila o politično montiranih procesih v času komunističnega režima, Patricija Šulin pa je omenila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009. »Obžalujem, da Slovenija še ni sprejela Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki odločno obsoja vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrozili vsi trije totalitarni režimi: nacizem, fašizem in komunizem. Brez resnice ni sprave«, je še dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da je namen pogovornega večera obeležitev mednarodnega dneva človekovih pravic, ki ga sicer praznujemo 10. decembra, ko je leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, s katero so postavili skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za celotno mednarodno skupnost.

V nadaljevanju sta avtorici publikacije skozi osebno zgodbo Jelke Mrak Dolinar razkrili usodno dogajanje ob koncu druge svetovne vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah, Jelka Mrak Dolinar, ki se je predstavitve publikacije udeležila s svojim sinom mag. Lojzetom Dolinarjem, pa je udeležence pozdravila in jim orisala stisko, ki jo je kot politična zapornica preživljala več let.

Jelka Mrak Dolinar je bila s sestro Kristo prostovoljka Rdečega križa. Aretirani sta bili na vlaku med spremstvom ranjenih vojakov, ko so partizani pred Jesenicami vlak ustavili. Ranjence so pobili, ostale potnike na vlaku pa so aretirali. Na vojaškem sodišču še nista bili obsojeni, na ponovljenem sojenju pa sta bili Jelka in Krista obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v več zaporih, tudi v Begunjah na Gorenjskem in v Rajhenburgu. Nekaj let po prestani kazni, ki se je za sesti končala s pomilostitvijo leta 1951, se je Jelka preselila na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Leta trpljenja in ponižanj pa sesti nista nikoli pozabili, zato je sestra Krista po osamosvojitvi Slovenije dosegla, da sta bili s sestro rehabilitirani.

Please follow and like us:

Ob 15. obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika

11. januarja 2018 je minilo petnajst let od smrti velikega slovenskega demokrata, dr. Jožeta Pučnika. Včeraj dopoldne je predsednik SDS Janez Janša skupaj z delegacija vodstva stranke, direktorjem Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Boštjanom Kolaričem ter Gorazdom Pučnikom položil cvetje na grob dr. Jožeta Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.

V nadaljevanju vas vabimo k branju nagovora predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše ob petnajsti obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika ob njegovem grobu v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.

Spoštovani,

petnajsto leto že prihajamo na grob dr. Jožeta Pučnika, vse od njegovega slovesa smo več ali manj prihajali sami, včeraj pa se je zgodilo nekaj, kar je pohvalno. Zganila se je tudi uradna slovenska država. Predsednik republike je po petnajstih letih pripravil uradni sprejem za svojce ob petnajsti obletnici slovesa dr. Jožeta Pučnika in s tem na nek način vsaj delno poskušal popraviti krivico, ki je bila storjena pred petnajstimi leti, ko zaradi nasprotovanja njegove stranke in poslanske skupine najprej niso želeli sklicati niti žalne seje državnega zbora, potem pa so do zadnjega nasprotovali pogrebu z vojaškimi častmi.

Danes vidimo, da v tej državi, za katero je dr. Jože Pučnik dal vse, z vojaškimi častmi pokopavajo že praktično kogarkoli, ljudi, ki sicer zagotovo imajo neke zasluge za dogajanja v življenju samostojne Slovenije, nimajo pa nikakršne veze s slovensko državnostjo. Dr. Jože Pučnik pa je te imel, pravzaprav je oče slovenske državnosti, zato mu je bila takrat storjena zgodovinska krivica in del te krivice je, kar je pohvalno, bil včeraj popravljen.

To se je zgodilo zaradi vašega vztrajanja, zaradi boja Slovenske demokratske stranke za zgodovinsko resnico, zaradi naporov naših kolegic in kolegov po različnih občinah in občinskih svetih od Slovenske Bistrice do Lenarta, Grosuplja in drugih občin, kjer smo uspeli doseči, da se trgi, ulice ali javne ustanove poimenujejo po očetu slovenske državnosti. S tem vztrajanjem je po petnajstih letih bil led prebit in včeraj ob tem sprejemu najvišjega predstavnika slovenske države ob petnajsti obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika ni bilo zaslediti nobenih protestov. Torej zgodovinska resnica je zmagala, ni se pa še popolnoma uveljavila, tako da na tem delu naš boj še ni končan.

Ko smo se pred petnajstimi leti poslavljali od dr. Jožeta Pučnika, smo mu na naši žalni seji obljubili, da bomo storili vse, da bo nekoč v glavnem mestu države, za katero se je boril in za katero ima največje zasluge med vsemi Slovenci tiste generacije ali pa še živeče generacije, da se bo eno od glavnih ulic ali trgov v glavnem mestu poimenovalo po dr. Jožetu Pučniku. Tega še nismo dosegli, vendar prihajajo leta in prihaja čas, ko se bo tudi to zgodilo.

Prvi korak smo naredili pred dvanajstimi leti, ko se je največje letališče v državi, preko katerega v Slovenijo prihajajo mnogi prvič in se prvič seznanjajo s Slovenijo, državo, v katero vstopijo in vidijo napis Letališče dr. Jožeta Pučnika in ta korak je bil pomemben. Ni pa to še izpolnitev tiste obljube, ki smo jo dali pred petnajstimi leti in danes ob petnajsti obletnici to ponovno podčrtavamo in to obljubo obnavljamo. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh, ki smo tukaj, in v imenu vseh tisočev ali desettisočev članov, simpatizerjev in volivcev stranke, ki jo je dr. Jože Pučnik, naš častni predsednik, predsednik Demosa – ključne politične tvorbe v zgodovini Slovencev, soustvarjal.

Please follow and like us:

Petnajst let ga že pogrešamo

Avtor: dr. Milan Zver

Pred petnajstimi leti sem ležal v bolnici, ko me je zjutraj poklicala znana slovenska novinarka in mi sporočila grozno novico, da je umrl dr. Jože Pučnik. To je bil zame pravi šok, čeprav sem ga videl dokaj slabega zdravja slab mesec prej, potem, ko pomladna kandidatka na predsedniških volitvah ni zmogla premagati kandidata etablirane levice. Utrujen in razočaran nad razmerami v Sloveniji se je vrnil v Nemčijo in tam prezgodaj preminil.

Od kje ta njegova grenkoba ob koncu življenja, se večkrat vprašam? Zdi se mi, da Pučnik enostavno ni mogel sprejeti tega (ne)kulturnega miljeja, ko razumen posameznik ne ve, kaj početi s svojim zdravim razumom in predvsem s svobodo, ki mu je z demokratično in samostojno Slovenijo bila na voljo.

Večkrat sem premišljeval, da, če kdo, potem bi si prav on zaslužil eno »pomladno« zmago na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Pa je po Demosu ni več dočakal. Samo leto in pol po njegovi smrti se je zgodil tako želen in težko pričakovan triumf SDS, katere častni predsednik je bil. Kaj bi dal za to, da bi Jože lahko zaužil ta enkratni občutek, ki te zradosti in pokaže, da minuli napori niso bili zaman.

In njegovi napori oziroma vložek v demokratično in samostojno Slovenijo je bil neprecenljiv. Že sredi osemdesetih je soustvarjal normalno civilno družbo na Slovenskem. Z Novo revijo, ki je bila »delavnica« slovenske pomladi, je širil prostor svobode. Pred tridesetimi leti se je tudi politično aktiviral (vztrajno pisal pisma Tomšiču, naj ga vključi v socialdemokratsko pobudo, a pisma naslovnika niso nikoli dosegla), in bil glavna sila pri vzpostavljanju  političnega pluralizma, vladavine prava in kulture spoštovanja človekovega dostojanstva. Janez Janša ga je označil kot človeka velikih odločitev, vključno s tistimi glede osamosvojitve slovenskega naroda.

Ko je bila država vzpostavljena, se je lotil srčike problema tranzicije – spravnega procesa na temelju resnice, izjemno težkega poslanstva, ki ga premnogi Slovenci še danes ne razumejo. Danes je jasno, da brez Jožeta Pučnika prehod v demokracijo in normalnost ne bi bil le manj uspešen; sploh ga ne bi bilo! In posledično, brez njega Slovenci ne bi dosegli zmage v vojni za Slovenijo, mednarodnega priznanja, vstop v evro-atlantske povezave, ne vodenja Evropske unije.

Jože je bil osebno človek z »nežno« dušo, kot politik pa je bil racionalist in kreativen ter inovativen. Tisti, ki danes na dominantnih medijih razlagajo, da ni bil pravi politik, hote ali zmanjšujejo njegov pomen v slovenski pomladi. Dejstvo pa je, da je bil velik politik, nesporna moralna avtoriteta, državnik z velikim D. Zato si zasluži boljši tretma v medijih, v šoli, še posebej na univerzah in nenazadnje v slovenskem kolektivnem spominu. Naj se nikoli ne vrnejo časi, ko so tedanji oblastniki zavračali pogreb z vojaškimi častmi. Ostanimo zvesti in zavezani njegovemu delu še naprej.

Please follow and like us:

Evropski večer z dr. Milanom Zverom: Izzivi in grožnje evropski identiteti

V petek, 13. oktobra je v Ljubljani potekal evropski večer ki sta ga organizirala evropski poslanec dr. Milan Zver in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Dr. Milan Zver je z gostom dr. Matevžem Tomšičem govoril o izzivih in grožnjah evropski identiteti.

Na začetku je zbrane pozdravila predsednica Inštitita dr. Jožet Pučnika, dr. Andreja Valič Zver ter predstvila novo publikacijo, ki jo je izdal Wilfried Martens center za evropske študije, »Unity in Adversity«, ki bi jo lahko prevedli kot »Enotnost v stiski: priseljevanje, manjšine in religija«. V publikaciji je bil objavljen prispevek dr. Matevža Tomšiča z naslovom »Gradnja skupne evropske identitete: Med enotnostjo in raznolikostjo«. Sama publikacija pa je bila tudi izhodišče petkovega pogovornega večera.

V Evropi razpravljajo o tem, katere modele vključevanja priseljencev uveljaviti, da bi ohranili evropsko identiteto in zagotovili ustrezno družbeno kohezijo. Dr. Zver pa je zastavil pomembno vprašanje o »možnostih koeksistence s kulturami, ki so nestrpne, ki ne spoštujejo enakosti med spoloma in ne svobode posameznika«. Ob tem je dr. Tomšič poudaril, da »so zablode multikulturalizma v tem, da so razlike dobre. A razlike v vrednotah nujno vodijo v konflikt«. Tako dr. Zver kot dr. Tomšič pa sta se strinjala, da mora do praks, ki kršijo evropska načela in vrednote obstajati ničelna toleranca.

Gosta večera sta  v nadaljevanju z udeleženci odprla razpravo o migrantih, pomembno temo tako za Slovenijo kot za celotno Evropo. »Po nedavni anketi med evropskimi državljani jih kar 76% meni, da se je Evropska unija slabo odzvala na problem migrantov«, je opozoril dr. Zver ter ob koncu poudaril, da sobivanje brez asimilacije priseljenih migrantov ne bo mogoče.

 

Please follow and like us:

Pokop 150 žrtev iz brezna pri Konfinu

V nedeljo, 22. oktobra 2017 se je predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver s članico Upravnega odbora Ano Zagožen udeležila spominske slovesnosti in pokopa 150-ih žrtev iz brezen pri Konfinu | in ||. Spominske slovesnosti, ki je potekala na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi se je udeležil tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, osrednja govornica pa je bila dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo.

Dr. Andreja Valič Zver se je v svojem nagovoru zahvalila vsem, ki so se pogumno trudili za resnico, izkop, identifikacijo in dostojanstven pokop žrtev Konfina ter dodala: “Izvensodni, množični, sistemski in sistematični umori na Slovenskem so zarezali v tisoče in tisoče življenj, krivih brez krivde in obsojenih brez sojenja. Konfin, Šentvid, Teharje, Huda jama, Crngrob, Lancovo, Šterntal, Petriček…. in še na stotine odkritih in neodkritih morišč vsepovsod po slovenskem ozemlju so neskončno dolga desetletja prisilno eksistirali kot črna pega našega javnega spomina.”

V dneh med 21. in 24. junijem 1945 so bili iz ljubljanskih bolnišnic v zapore Ozne pripeljani vojni ujetniki, ranjenci, bolniki in invalidi. Od tam so bili odpeljani v Kočevski Rog, v brezna pri Konfinu I in Konfinu II. Ocenjeno število žrtev je bilo do dvesto. Ker je šlo za enega najhujših zločinov zoper invalide in bolnike in ker so bile žrtve večinoma Slovenci, se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, s Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje leta 2006 odločilo za izkop posmrtnih ostankov. Ob izkopu so strokovnjaki identificirali 88 umorjenih ljudi. Ugotovili so, da naj bi bili umorjeni sami moški, med njimi je bila polovica mlajših od 25 let, nihče pa ni bil mlajši od 16 let. Nekaj družin identificiranih žrtev se je odločilo za svoj pokop. Večina pa se je odločila za skupni pokop.

Please follow and like us:

dr. Andreja Valič Zver na kongresu ÖVP

Predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver se je v soboto, 1. julija udeležila kongresa Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), v Linzu.

Med drugim se je srečala s Sebastianom Kurzem, novim predsednikom stranke, ki je tudi zunanji minister vlade v odhodu in Elisabeth Koestinger, ki je postala nova generalna sekretarka stranke. Novi in sveži pristopi so zaznamovali tudi kongres ÖVP, ki ponovno vodi na avstrijskih javnomnenjskih raziskavah in ki ima vse možnosti, da na volitvah sredi letošnjega oktobra ponovno zmaga.

Predvsem je pomembna smer, ki jo želijo mladi, ki so v dobršni meri prevzeli stranko, peljati naprej. S svojimi predlogi in novo politično platformo ne »rinejo« proti sredini, se pravi na levo, ampak obujajo tradicionalne vrednote: varnost, domoljubje, skrb za sočloveka. V svojem govoru je Kurz podčrtal, da bodo Avstrijo na čelu z Avstrijsko ljudsko stranko ponovno popeljali na pota stare slave.

Dr. Andreja Valič Zver se je srečala tudi z nekdanjim avstrijskim obrambnim ministrom in članom akademskega sveta Wilfried Martens Centra, dr. Werner Fasslabendom.

Please follow and like us:

Slavnostna podelitev diplom Akademije dr. Jožeta Pučnika

Grosuplje, 25. junij 2017

Na dan državnosti je v Grosupljem potekala podelitev diplom slušateljem 25. in 26. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika.

Zbrane sta pozdravila domači župan dr. Peter Verlič, ki je bil tudi sam nekoč slušatelj Akademije dr. Jožeta Pučnika, in predsednik Občinskega odbora SDS Grosuplje mag. Dušan Hočevar. Sledili so nagovori predsednika Slovenske demokratske stranke, gospoda Janeza Janše, ustanovitelja IJP, gospoda Gorazda Pučnika ter predsednice IJP, dr. Andreje Valič Zver.

Iskrene čestitke diplomantkam in diplomantom 25. in 26. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika!

 

Please follow and like us:

Otvoritev ceste dr. Jožeta Pučnika

Grosuplje, 25. junij 2017

Občinski svet občine Grosuplje je sprejel odločitev, da se glavna mestna vpadnica poimenuje po očetu slovenske samostojnosti dr. Jožetu Pučniku.

Slavnostne otvoritve ceste, ki je potekala na dan državnosti, so se udeležili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec dr. Milan Zver s soprogo dr. Andrejo Valič Zver, predsednico Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in mnogi drugi.

Please follow and like us:

Pučnikov simpozij 2017

Slovenska Bistrica, 17. marec 2017

V spomin na obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika je v petek, 17. marca 2017 v gradu v Slovenski Bistrici potekal že 10. Pučnikov simpozij, ki ga je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung.

V uvodnem delu so zbrane nagovorili Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Ivan Matanović, predstavnik KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP in dr. Andreja Valič Zver, predsednica IJP.

Pozdravni nagovori – video.

dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice
Ivan Matanović, predstavnik KAS
Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP
dr. Andreja Valič Zver, predsednica IJP

Dogodek je povezoval Matjaž Lulik.

Matjaž Lulik

Na prvem delu simpozija, ki je bil posvečen 30. obletnici slovenskega nacionalnega programa (57. številka Nove revije), so sodelovali dr. Dimitrij Rupel, Alenka Puhar in Aleksander Zorn, ki so tako ali drugače zaznamovali Novo revijo v času njenega izhajanja.

Okrogla miza – video.

Aleksander Zorn, Alenka Puhar, dr. Dimitrij Rupel

V drugem delu z naslovom »Quo vadis, demokracija?« so o prihodnosti razmišljali Janez Janša, dr. Matevž Tomšič, dr. Milan Zver in Miro Petek.

Okrogla miza – video.

Miro Petek, dr. Milan Zver, Janez Janša, dr. Matevž Tomšič

Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je predsednica IJP, dr. Andreja Valič Zver podelila Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki jo je posthumno prejel dr. Ljubo Sirc. Na željo njegovih svojcev je plaketo prevzel Sirčev prijatelj ekonomist Matej Kovač.

Dr. Ljuba Sirca je na podlagi objavljenega javnega razpisa IJP nominirala Lisl Biggs Davison, izvršna direktorica londonskega inštituta za preučevanje komunističnih gospodarstev, ki ga je lata 1983 ustanovil dr. Ljubo Sirc.

Podelitev plakete – video.

Plaketa za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji
dr. Andreja Valič Zver, Boštjan Kolarič
Matej Kovač

Ob podelitvi plakete je dr. Andreja Valič Zver predstavila življenje in delo dr. Ljuba Sirca. Nagovor: dr. Andreja Valič Zver; Življenje in delo dr. Ljuba Sirca

Ostali mediji o Pučnikovem simpoziju:

Nova24tv

Demokracija

Spletna stran SDS

RTV Slovenija

Please follow and like us: