Zaključil se je zadnji sklop predavanj Akademije dr. Jožeta Pučnika

Na zadnjem sklopu predavanj Akademije dr. Jožeta Pučnika so slušateljem različne teme predstavili Boris Tomašič, mag. Dejan Kaloh in dr. Jože Možina. Predavatelji so spregovorili o vladavini prava, medijski sceni v Sloveniji in slovenski zgodovini.

Kot prvi je slušatelje nagovoril Boris Tomašič, ki je spregovoril o slovenskih medijih in o neuravnoteženem slovenskem medijskem prostoru. Po mnenju Tomašiča imamo v Slovenijo v večini medije, ki so naklonjene levi politični opciji in so jasno profilirani. Pojasnil je, da je večina časopisov, radijskih kanalov in televizij »nagnjenih« v levo. V razpravi je tudi omenil zadnjo izmišljeno medijsko afero »non paper«, ki po njegovem mnenju zgolj škoduje ugledu Slovenije. »V Evropo se pošilja neresnične informacije s strani opozicije, ki je očitno obupana. EU je potem težko razložiti, kakšno je medijsko stanje v SLO. Morda niti ne želijo slišati. V današnjih časih ni več racionalne debate in soočanja argumentov,« je še povedal Boris Tomašič.

V nadaljevanju je spregovoril poslanec mag. Dejan Kaloh, ki je slušateljem spregovoril o vladavini prava. Kot pomembno je izpostavil dvoje, da vladavina prava zahteva dosledno spoštovanje človekovih pravic in da morajo biti sodniki neodvisni in nepristranski ter morajo odločati po pravu, v skladu z zakoni. »V kolikor ni objektivnega in nepristranskega sodstva, je vladavina prava mrtva črka na papirju. Sodstvo mora biti neodvisno in sodniki morajo biti avtonomni pri svojem odločanju, sklicujoč se na zakon in brez zunanjih pritiskov,« je dejal Dejan Kaloh, ki je tudi mnenja, da nepristranskost sodnikov pomeni tudi to, da ne sodijo osebam, s katerimi so v konfliktu ali v kakšnem razmerju. Kaloh je v drugi polovici predavanja odprl temo krivičnih sodb in da bomo morali v Sloveniji na tem področju storiti še mnoge izboljšave in okrepiti vladavino prava.

Na koncu je sledila predstavitev knjige Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora avtorja dr. Jožeta Možina. Dr. Možina je v začetku spregovoril o totalitarizmih na slovenskem in pojasnil kaj totalitarizem je: »Totalitarizem je način delovanja politične ali katere druge družbene sile, ki se bori za popolno prevlado v družbi. Za uveljavitev svoje prevlade posega po vseh vzvodih ne glede na žrtve.« V nadaljevanju je dr. Jože Možina povedal ključna izhodišča knjige Slovenski razkol in slušateljem predstavil njeno vsebino.

Please follow and like us:

Zaključil se je drugi sklop predavanj Akademije dr. Jožeta Pučnika

V uvodu je evropski poslanec in podpredsednik SDS dr. Milan Zver predstavil nastanek, razvoj in potencial Slovenske demokratske stranke. Poudaril je, da je stranka nastala iz dveh izjemno pomembnih korenin – SDZ in SDZS –  ter da je počrpala vse pomladne Demosove vire, ki še vedno živijo. Ob tem je dejal, da sta bili ti dve stranki v času osamosvajanja ključni del Demosa. »Že prve dni vojne za Slovenijo, je kazalo, da Jugoslavija ne bo mogla parirati mladi in novi državi. V nekaj dneh so slovenska vojska in ostale strukture obrnile situacijo v svojo prid, ko smo zavzeli mejne prehode. Takoj v vojni se je videlo, da je vojska močna,« je še povedal evropski poslanec Milan Zver. V nadaljevanju je v izpostavil, da je SDS vedno dajala velik pomen spravi, saj razcepljen in deljen narod nima prave prihodnosti in ne more uresničiti vseh svojih potencialov. Zver se je dotaknil tudi zrežiranega sodnega procesa Patria, ki ga je označil za absurd in ob tem dodal, da akterji tega umazanega početja niso nikdar odgovarjali za svoje napake, kar je velik paradoks. »Takrat so EU institucije gledal vstran, čeprav so vedeli zakaj se gre. Tukaj EU na področju vladavine prava ni naredila prav ničesar,« je bil oster Zver.

V drugem delu izobraževanja je univerzitetni profesor ter predsednik Akademskega sveta IJP Matevž Tomšič predstavil temo »Težave pri uveljavljanju demokracije v Sloveniji s posebnim poudarkom na medijih.« Na začetku predavanja je predstavil situacijo v devetdesetih letih in dejal, da je bila v tistih časih samostojna država edini možen okvir za razvoj demokracije v Sloveniji in da takrat nikakor ni šlo za trend širjenja demokracije v Jugoslaviji ampak smo imeli divergentni trend v razvoju. V drugem delu svojega predavanja je predstavil trenutno stanje v Sloveniji in izpostavil, da se hegemonija levice vzdržuje preko medijev in da je  v slovenskih medijih je precej šibka nazorska pluralnost, kar nakazujejo tudi vse raziskave, ki so pokazale, da prevladujejo vrednote, ki jih lahko pripišemo levi politični polobli. Tomšič je prisotne tudi opozoril na dvoličnost slovenskega medijskega prostora in podal primer, ko je nekdanji predsednik vlade Šarec pozival državna in ostala podjetja, da naj ne oglašujejo v tako imenovanih neposlušnih medijih. Tomšič je ob tem zgroženo ugotavljal, da ne samo, da ni prišlo do kakšnega ostrega odziva medijev, nekateri so celo poziv k ne oglaševanju pozdravljali.

Akademija dr. Jožeta Pučnika se je nadaljevala s predavanjem dr. Vinka Gorenaka, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade, ki je spregovoril o aktualni politični situaciji v Sloveniji. V svoji predstavitvi je predstavil slovenski volilni sistem in ga primerjal s sistemi v drugih državah. V drugem delu predavanja je predstavil trenutno politično situacijo v Sloveniji ter s slušatelji izmenjal nekaj mnenj ter razmišljanj.

V zaključnem delu je slušatelje 30. Akademije dr. Jožeta Pučnika nagovorila vodja slovenske delegacije v Evropskem parlamentu Romana Tomc in predstavila aktualno politične razmere v Evropi. V uvodnem delu predavanja je predstavila trenutno dogajanje v Evropski uniji in razmerja znotraj Evropskega parlamenta. Kasneje je predstavila svoj pogled na dobavo cepiv. Povedala je, da je Evropska komisija sklenila pogodbe, s katerimi je financirala razvoj cepiva, zaradi česar se je pričakovalo, da bodo podjetja spoštovala pogodbe in dobavljale cepivo. V svojem predavanju je tudi predstavila argumente, zakaj je slovenski predlog Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost dober ter pohvalila vlado za odličen izkupiček pogajanj. Kot eno izmed najpomembnejših zadev je izpostavila slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta. Evropska poslanka je povedala, da se ji zdi v sklopu predsedovanja EU zelo pomembna konferenca o prihodnosti EU, saj se je EU znašla na razpotju. V svojem govoru je tudi ostro obsodila cenzuro ter laži Sophie Sophie in ‘t Veld, ki ni dovolila, da bi predsednik vlade z videoposnetkom prikazal resnično stanje v Sloveniji.

Please follow and like us:

Začelo se je izobraževanje 30. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika

Pod okriljem Inštituta dr. Jožeta Pučnika se je danes začelo izobraževanje 30. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Prvi dan izobraževanja sta bila predavatelja predsednik SDS in obrambni minister v času osamosvajanja Janez Janša ter Igor Bavčar, ki je v času osamosvojitvenih procesov zasedal mesto notranjega ministra. Predavatelja sta skozi pogovor, ki ga je vodila dr. Andreja Valič Zver, spregovorila na temo slovenskega osamosvajanja ob 30. obletnici samostojne Slovenije.

Uvodoma je vse prisotne pozdravil v.d. direktorja Inštituta dr. Jožeta Pučnika Andraž Koželnik, ki je dejal, da je letošnja Akademija v svoji biti svojstvena, saj prvič v zgodovini poteka virtualno. Povedal je še, da si bodo slušatelji skozi Akademijo pridobili specifična znanja, ki bodo pripomogla k boljšemu razumevanju aktualnega političnega in družbenega stanja v moderni družbi. Koželnik je ob tem še dodal, da si na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika že od nekdaj prizadevajo za razvoj kritične misli in širjenje intelektualnega obzorja.

Nato je spregovoril tudi generalni sekretar Slovenske demokratske stranke Borut Dolanc. Slušateljem Akademije je povedal, da je v preteklosti tudi sam opravil Akademijo. Generalni sekretar SDS je bil tudi mnenja, da bodo udeleženci 30. Akademije dr. Jožeta Pučnika prejeli znanja, ki jih drugod ne bi morali dobiti.

Dr. Andreja Valič Zver, ki je vodila pogovor med obema predavateljema, je uvodoma povedala, da so se pred 30 leti zgodili pomembni dogodki, ki so privedli do samostojne, suverene in neodvisne države slovenskega naroda. »Osamosvojitev Slovenije je bila vrhunec in najpomembnejši prelomni trenutek v zgodovini slovenskega naroda, o katerem so sanjali naši predniki in se borili za to že nekaj stoletji pred nami,« je dejala Andreja Valič Zver in se v pogovoru ozrla v 80. leta prejšnjega stoletja, ko se je civilna družba v Sloveniji zelo okrepila. »To so bili časi, ko je Jugoslavija pokala po vseh šivih. Država, ki je bila različna v nacionalnem, gospodarskem kakor tudi verskem smislu različna je imela ogromno problemov. Zlasti na Slovenskem so se pojavila nova družbena gibanja in revije, ki so odpirala povsem nova vprašanja, ki so bila do tedaj ne samo nezaželena ampak celo prepovedana,« je dejala predsednica Sveta IJP in ob tem opozorila, da kdor se je ukvarjal s temi vprašanji, je lahko končal v zaporu tako kot Janez Janša. Tukaj je dr. Valič Zver izpostavila vprašanja, ki so se dotikala Jugoslovanske ljudske armade ali delovanja tajnih služb in vprašanja, ki so se nanašala na izvensodno povojno pobite.

V začetku razprave je notranji minister v času osamosvojitvenih procesov Igor Bavčar izpostavil, da so se družbeni premiki v 80. letih potekali skoraj po celotnem svetu, kar je pomembno vplivalo na dogajanje v Sloveniji. »Vprašanje slovenske samostojnosti ni bilo prisotno vse tja do 57. številke Nove revije. Pozneje pa je to vprašanje preskočilo med ljudi z ključnim dogodkom in to je aretacija četverice. To je bila izmed najbolj pomembnih prelomnic v našem osamosvojitvenem razvoju,« je povedal Igor Bavčar predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen nekaj dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja in ki je prebudil slovensko pomlad.

»80. leta v Jugoslaviji in Sloveniji je bil čas, ko se je jugoslovanski lonec do konca pregrel in je pokalo po vseh šivih,« je uvodoma začel predsednik Slovenske demokratske stranke in minister za obrambo v času slovenskega osamosvajanja Janez Janša, ki je 80. leta opisal tudi kot čas, v katerem zahod ni imel strategije, kaj se bo zgodilo po padcu železne zavese. »Zahod glede Jugoslavije ni imel jasnega načrta, kaj bo s tem prostoru po morebitnem razpadu države, zato so Jugoslavijo kot enoto branili do konca in razpadu nasprotovali,« je povedal Janez Janša in ob tem dodal, da so si takrat zelo želeli, da bi zahodni svet podprl demokratične težnje slovenskega naroda po samostojni državi. Igor Bavčar je ob tem dejal, da je bilo nepriznavanje Zahoda velik tuš za slovenske demokratične procese. Janša je tudi izpostavil dejstvo, da so osamosvojitvi nasprotovali tudi nekateri iz slovenskega političnega prostora in izpostavil besede Janeza Stanovnika, ki je dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije samomor.

»Slovenci in Slovenke smo lahko ponosni na čas osamosvajanja, saj smo to naredili sami brez tuje pomoči na najbolj možen demokratičen način. Tudi takrat, ko smo morali seči po orožju, smo to naredili tako, da je bilo čim manj žrtev,« pove Janša in doda, da je zelo malo držav nastalo na takšen način in da je osamosvojitveni čas, čas, kjer se je skovalo vrednostno središče slovenskega naroda. Predsednik SDS Janez Janša je še povedal, da imamo v Sloveniji težave, ker še vedno nismo presekali jugoslovanske miselnosti, kar hromi razvoj Slovenije in da še vedno nismo opravili s tranzicijo.

Predsednik SDS Janez Janša je tudi izpostavil,  da je bil sestop komunistov z oblasti motiviran s prevratom v Romuniji, saj so se bali enake usode. Sestop je bil povezan tudi z željo, da bi vodili prehod v demokratično Slovenijo in s tem zavarovali svoje privilegije. Janša je tudi povedal, da so na prvih demokratičnih volitvah pri izvedbi in štetju še vedno imeli glavno vlogo člani Komunistične partije, demokrati pa so lahko volitve zgolj opazovali in še to ne povsod. Predstavil je tudi situacijo z mednarodni opazovalci, ki so bili blokirani.

V nadaljevanju pogovora je Janša opisal delovanje takratne opozicije, potem ko je plebiscit o samostojni Sloveniji uspel in ko je bilo treba to še ubraniti. Takratna opozicija je bila prepričana, da Demos ne bo sposoben izpeljati osamosvojitve, še posebej, potem ko so pomagali razorožiti TO.

Igor Bavčar je izpostavil, da je bilo v času osamosvojitvene vojne ključno, da nismo v nobenem trenutku izgubili oblasti ter pristojnosti in smo zato vedno obvladovali ozemlje ter vsako kritično situacijo.

Dr. Andreja Valič Zver je prisotnim obrazložila, da je osamosvojitev kot tema prišla v šolske učbenike šele v času prve Janševe vlade. Povedala je tudi, da so takrat imeli velike probleme z nekaterimi zgodovinarji, ki so zatrjevali, da ta tema še ni dovolj raziskana, da bi bila del učnega programa. Po letu 2008 pa se šolski ministri s tem sploh niso več ukvarjali in zato je prišlo do tega, da je osamosvojitev v šolskem sistemu zelo zanemarjena tema. Predsednik stranke Janez Janša je pri tej temi izpostavil, da v današnjih učbenikih piše, kako je bila politika enotna in, da tiste, ki so osamosvojitvi najbolj nasprotovali celo predstavljajo kot voditelje procesa osamosvajanja.

Janez Janša je še povedal, da je bila Slovenija v času osamosvajanja brez diplomatov in da so bili tudi tisti Slovenci, ki so delovali po ambasadah, v 90 % projugoslovanski. To praznino so prekrili naši rojaki po svetu, ki so odigrali velikansko vlogo pri spremembi odnosa do Slovenije ter kasneje pri priznanju države. Naši rojaki, ki so morali zapustiti državo, so takrat začutili klic domovine ter pomagali z milijoni sporočil na ambasade.

Slovenija se je v času osamosvajanja držala načela, da je najvišja oblika vojne napad na strategijo, najnižja pa napad na mesta. Zato se je po besedah Igorja Bavčarja Slovenija v tistem času fokusirala predvsem na napad na strategijo agresorja – Socialistične federativne republike Jugoslavije – kar se je v vojni izkazalo za uspešno.

Da tranzicija v Sloveniji še ni izpeljana do konca so pokazali primeri, ki jih je izpostavil Janez Janša. Nenazadnje v naši državi še vedno določena stranka deluje v ukradeni vili. Prav tako se ne spoštuje Zakona o sodniški službi, v katerem piše, da tisti sodniki, ki so v bivšem režimu pri svojem delu kršili človekove pravice, ne morejo biti izvoljeni v trajni mandat. Kljub temu, da to določilo še vedno velja, smo imeli še pred nekaj leti med 34 člani Vrhovnega sodišča RS 28 članov, ki so dokazano kršili človekove pravice in so vseeno dobili trajni mandat.

Po zaključenem pogovoru na temo 30 let osamosvojitve, je sledila razprava s komentarji in vprašanji udeležencev.

Please follow and like us:

Spominjamo se rojstva dr. Jožeta Pučnika – očeta slovenske države

Na današnji dan leta 1932 se je rodil dr. Jože Pučnik – osrednja osebnost slovenskega osamosvajanja in demokratičnih procesov, ki so se začeli dogajati v Sloveniji sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v katoliški kmečki družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Že kot dijak Gimnazije v Mariboru je pokazal svojo kritično razmišljanje do tedanjega režima, ki mu je zaradi tega onemogočil opravljati maturo. Nekaj kritičnih misli, uperjenih proti takratnemu komunističnemu sistemu, je objavil v šolskem glasilu. Zapis je zadostoval, da je vzbudil pozornost oblasteh, ki so ga od takrat dalje redno spremljale. Ko so mu končno dovolili opravljanje mature, se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral iz smeri filozofija in primerjalna književnost. Zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57 – predvsem članka Naša družbena stvarnost in naše iluzije, v katerih je kritiziral partijo, ki da se birokratizira in oddaljuje od ljudstva – je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Obsodba je služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnemu sistemu. Po petih letih je bil izpuščen. Že v naslednjem letu je s člankom “Problemi našega kmetijstva” opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla. Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti službe. Priložnosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je najprej diplomiral (ljubljanska univerza mu ni hotela dati potrdila, da že ima diplomo) nato doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.

V 80-tih letih preteklega stoletja je Jože Pučnik ponovno začel svoja razmišljanja objavljati v slovenskem časopisju. Priložnost za objavljanje je dobil v alternativni Novi reviji, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Ker je bil Pučnik po srcu demokrat in domoljub, je v vihravem in nepredvidljivem času sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije, ene izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke. Leta 1990 je kot vodja koalicije Demos le-to popeljal do zmage na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji.

Jože Pučnik je bil eden tistih velikih Slovencev, ki so morali zaradi svojih idej, svojega prepričanja in dela za domovino praktično pod prisilo to domovino zapustiti in oditi v izgnanstvo. Pučniku je komunistični režim zaradi boja za resnico vzel domovino in simbolično tudi doma. Na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika in v Slovenski demokratski stranki se trudimo, da se ime in lik velikega Slovenca ustrezno obravnava doma in v tujini. V letu 2012 smo stavbo, v kateri je glavno tajništvo SDS, preimenovali v Hišo Jožeta Pučnika. S tem dejanjem se mu je simbolično vrnil dom, ki mu ga je odvzel bivši režim. Prav tako je vlada dr. Jožetu Pučniku poimenovala osrednje slovensko letališče. Tako lahko vsak, ki pride z letalom v Slovenijo, se sreča s tem imenom in posredno s tistim usodnim delom naše zgodovine, ki nas je iz naroda preoblikovala v nacijo, v narod z lastno državo. Prav tako se je na pobudo evropskega poslanca Milana Zver, ena izmed konferenčnih sob v Evropskem parlamentu poimenovala po očetu slovenske države. Jože Pučnik je s tem postal prva osebnost v novejši zgodovini slovenskega naroda, ki ji je zunaj Slovenije posvečena takšna čast.

Jože Pučnik je jasno in glasno zagovarjal svoja stališča, ki so vsa leta njegovega življenja temeljila na demokraciji za boljši jutri slovenskega naroda, zato ga lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske države. Za vse to je Slovenija danes lahko hvaležna Pučniku. Življenjski moto dr. Jožeta Pučnika v slovenski politiki je bil boj za resnico in boj za blaginjo slovenskega človeka. Iz spoštovanja do njegovega dela, se je potrebno za uresničitev obeh boriti še naprej.

Vir: SDS

Please follow and like us:

Objava javnega razpisa: PUČNIKOVA PLAKETA ZA PRISPEVEK K RAZVOJU DEMOKRACIJE V SLOVENIJI

Inštitut dr. Jožeta Pučnika objavlja javni razpis:

PUČNIKOVA PLAKETA ZA PRISPEVEK K RAZVOJU DEMOKRACIJE V SLOVENIJI

Z namenom spodbujanja razvoja demokracije in zahvale za izjemno delo pri njenem uveljavljanju in utrjevanju, bo Pučnikova plaketa za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, podeljeno na svečani akademiji v okviru vsakoletnega Pučnikovega simpozija, 13. marca 2020.

Nominirani so lahko posamezniki, ki so s svojim političnim ali strokovnim delovanjem prispevali k razvoju demokracije v Sloveniji. Izjemoma so lahko prejemniki priznanja tudi organizacije in ustanove. Plaketa se podeljuje:

  1. za izjemne dosežke pri vzpostavljanju in utrjevanju demokratičnih političnih organizacij in ustanov v Sloveniji,
  2. za izjemna prizadevanja za rast demokratične politične kulture,
  3. za izjemne dosežke na področju kulture, znanosti in drugih področjih, ki so prispevali k utrjevanju slovenske države.

Predlagatelji so lahko posamezniki, organizacije in ustanove iz Slovenije. Kandidate za prejemnike lahko posredujejo tudi Slovenci in njihove organizacije iz zamejstva in sveta.

Predlogi morajo biti podani pisno in morajo biti obrazloženi.

Postopke za podelitev vodi posebna Komisija za podelitev plakete v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika.

Predlogi za podelitev plakete se posredujejo na naslov Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana, do 2.3.2020.

  Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Dr. Andreja Valič Zver

Please follow and like us:

Intervju s predsednico Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andrejo Valič Zver

Predsednica Sveta Inštituta dr. Andreja Valič Zver je v intervjuju za oddajo Sreda v Sredo med drugim spregovorila o delovanju in prihodnjih projektih Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dediščini dr. Jožeta Pučnika v slovenskem prostoru in inauguraciji konferenčne dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku.  Poudarila je tudi pomen izobraževanja o politični in demokratični kulturi ter spregovorila o stanju demokracije v Sloveniji.

“Pridobivanje politične kulture, tako na lokalnem, državnem kot tudi na evropskem nivoju, je absolutno nujno”, je poudarila dr. Valič Zver in opozorila, da na žalost v slovenskem političnem prostoru med strankami ni nekega konsenza, da bi izobraževala svoje člane, kar bi bilo sicer nujno po zgledu starih, utrjenih demokracij. “Za razvoj demokracije ni dovolj le vzpostavitev demokratičnih institucij, ampak je potrebno intenzivno razvijati tudi demokratično kulturo,” je še dodala dr. Valič Zver. Opozorila je tudi na pomen dvigovanja zavesti o nacionalni identiteti in pripadnosti.

Ob prihajajočem Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov je dr. Valič Zver spomnila na pomen delovanja Študijskega centra za narodno spravo v slovenskem prostoru, ki raziskuje sistemske kršitve človekovih pravic v času komunizma. “Cilj zgodovinopisja je, da išče resnico. Kot pravijo glavni teoretiki zgodovinarjevega dela, kot je npr. Marc Bloch, zgodovinarjevo delo ni nikoli končano. Ko se pojavijo nova dejstva in dokumenti, mora zgodovinar to analizirati, ovrednotiti in metodološko obdelati. In tisti zgodovinar, ki obtiči za svojo mizo in se drži svojih spoznanj, je zgodovinarski uradnik. Bojim se, da imamo pri nas imamo preveč zgodovinskih uradnikov,” je še zaključila dr. Valič Zver.

 

Please follow and like us:

8th Transatlantic Think Tank Conference: Rethinking the Transatlantic Grand Bargain

Ponovni premislek o stanju čezatlantskih odnosov in izzivih, s katerimi se sooča evropsko-ameriško zavezništvo so bili glavna tema letošnje 8th Transatlantic Think Tank Conference, ki je od 9. do 12. julija 2018 potekala v Washingtonu, D. C.  v organizaciji Wilfred Martens Centra v sodelovanju z Hudson Institute. Udeležil se jo je tudi član akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Matevž Tomšič.

Please follow and like us:

Konferečna dvorana v Evropskem parlamentu uradno poimenovana po dr. Jožetu Pučniku

V četrtek, 28. junija 2018, je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala slavnostna inavguracija konferenčne dvorane, ki je poimenovana po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku. Inavguracije, organizirane na pobudo evropskega poslanca, vodje slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki (ELS) in pobudnika poimenovanja dr. Milana Zvera, se je udeležila tudi dr. Andreja Valič Zver, predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika, družina dr. Pučnika, evropski poslanci, veleposlaniki ter visoki politični in mnogi drugi gostje iz Slovenije in tujine. Še posebej pa velja omeniti predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, predsednika skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, predsednika SDS in nekdanjega predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Poimenovanje dvorane po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku v Evropskem parlamentu je simbolno izjemno pomembno dejanje tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. Tudi na ta način se je dr. Pučnika postavilo ob bok drugim velikanom evropske politične zgodovine. Tako kot življenjska zgodba mnogih drugih evropskih politikov je bila tudi zgodba dr. Jožeta Pučnika izjemna in vsak, ki jo pozna, se lahko strinja, da se je po tem velikem Slovencu več kot zasluženo poimenovala konferenčna dvorana v Evropskem parlamentu. Dr. Zver, ki je bil v 90ih letih tesen sodelavec dr. Pučnika, se je v nagovoru ob slavnostnem dogodku zahvalil tako predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju kot tudi predsedniku skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfredu Webru ter tudi predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ki so v celoti podpirali in tudi odločno pripomogli k imenovanju dvorane po tem izjemnem Slovencu.

V nagovoru ob današnji slovesnosti je evropski poslanec dr. Milan Zver dejal, da je poimenovanje dvorane po dr. Jožetu Pučniku glede na njegovo življenjsko zgodbo nekaj povsem normalnega, predvsem pa zasluženega. »Pogosto se zgodi, da so ljudje, ki veliko naredijo za svojo domovino, cenjeni šele po svoji smrti. Tako je tudi v primeru dr. Pučnika,« je dejal dr. Zver, in ob tem izpostavil, da je v Sloveniji po dr. Pučniku poimenovan politični inštitut, vlada Janeza Janše je po njem poimenovala nacionalno letališče, predsednik republike pa je po dr. Pučniku poimenoval eno od dvoran v predsedniški palači. Prav tako so nekatere lokalne skupnosti po njem poimenovale ulice, trge, parke, šole. Tudi hiša, kjer domuje Slovenska demokratska stranka, se imenuje po dr. Jožetu Pučniku.

Ob tem je evropski poslanec še poudaril, da se s poimenovanjem dvorane po dr. Pučniku Evropa na primeren način poklanja človeku, ki je pogumno branil demokratične vrednote v trdih časih komunizma, ki ga je prav zaradi njegovih načelnih in demokratičnih stališč silovito kaznoval, pa tudi izgnal iz rodne domovine.

Na slovesnosti sta vse zbrane nagovorila tudi Antoni Tajani in Manfred Weber, ki sta izpostavila pomembno vlogo in prispevek dr. Jožeta Pučnika ne le v slovenski, ampak tudi v evropski zgodovini. »Poimenovanje dvorane po Jožetu Pučniku ni zgolj poklon njegovemu imenu, pač pa slavljenje ključne figure slovenske in evropske zgodovine,« je dejal Antonio Tajani. Manfred Weber je dodal, da je Slovenija, tudi po zaslugi Pučnika, ki je bil nesebičen državnik močnega evropskega duha, danes suverena in neodvisna država, kot jo poznamo danes. Prav tako je poudaril, da bi dr. Pučnik vedel, kako naj najde EU izhod iz sedanjih težav na podlagi evropskih vrednot.

Predsednik SDS Janez Janša pa je v nagovoru izpostavil, da je ime dr. Jožeta Pučnika neločljivo povezano z obstojem slovenske države. »Sloveniji je prinesel vedenje o tem, kaj je demokracija,« je dejal predsednik SDS, ki je še dodal, da dr. Pučniku nikoli ni šlo za osebne interese, temveč mu je šlo za stvar. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše je dr. Jože Pučnik dobro poznal Evropo. »Dejal je, da se je za Evropo treba truditi vsak dan,« je spomnil Janša. Poudaril pa je še, da je dr. Pučnik resnično razumel, kaj pomeni boj za človekove pravice in demokracijo, saj je imel izkušnjo nepravičnega prestajanja zaporne kazni zaradi objavljenega članka.

Sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik pa je na slovesnosti dejal, da je bil njegov oče »evropski državljan, ki je Evropo dobro razumel in je vedel, da demokracija pomeni različne interese povezati med seboj.«

Gospod Pučnik je o svojem očetu dejal, da je bil ponosen slovenski državljan, ki je sanjal Slovenijo v Evropi. Ob tem se je Gorazd Pučnik zahvalil dr. Milanu Zveru, dr. Andreji Valič Zver, Janezu Janši in vsem, ki so pripomogli k poimenovanju dvorane po dr. Pučniku, saj se zaveda, kako trdo je treba delati, da se kaj takšnega dogodi. »Če primerjam z olimpijado. Niso vsi pripadniki istega športa, in samo nekateri dobijo zlato medaljo. Danes smo lahko ponosni na to, da je Jože Pučnik dobil to zlato medaljo,« je še dejal sin dr. Pučnika, ki obenem meni, da so na to dejstvo ponosni tudi tisti, ki, če primerjamo s športom, »niso ravno igrali istega športa.«

Predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver pa je inavguracijsko slovestnost v Bruslju označila kot izjemno pomembno za celotno Evropsko unijo. »Moto dr. Pučnika in tudi Inštituta je, da je treba razvijati demokratično politično kulturo. Demokracija to potrebuje. In to je dr. Jože Pučnik dobro spoznal, ko se je po zaporni kazni v petdesetih in šestdesetih letih bil prisiljen umakniti v Nemčijo in tam ustvariti akademsko kariero,« je izpostavila dr. Valič Zver. Ob tem je dodala, da je dr. Pučnik v času, ko je bil v Nemčiji, še verjel, da institucije in organizacije predstavljajo strukturo demokratičnega sistema. »Ko pa se je vrnil domov, v času slovenski pomladi, ko mu je takratni režim dovolil vrnitev, pa je spoznal, da je potrebno več kot institucije in strukture, in sicer, da je potrebno razvijati demokratično politično kulturo in vrednote, na katerih temelji tudi Evropska unija,« je dejala.

Ob tem je tudi izpostavila pomen in vlogo dr. Jožeta Pučnika za Slovenijo. » Dr. Jože Pučnik je bil prav gotovo motor slovenske osamosvojitve, demokratizacije, tisti pravi oče slovenske države in eden glavnih akterjev, ki so takrat poleg obrambnega ministra Janeza Janše in notranjega ministra Igorja Bavčarja soustvarjali samostojno slovensko državo. Bil je demokrat tako po srcu, kot po naravi. Bil je politični zapornik, disident, ki je zdržal v najhujših časih komunistične diktature ne le zapor, temveč tudi hudo mučenje, samico. Vse to je preživel s pokončno dvignjeno glavo, velikim pogumom in ogromno notranjo močjo,« je dejala dr. Andreja Valič Zver. Ob tem je še poudarila, da je v odločilnih trenutkih, ko so se v Demosu odločali glede plebiscita, bil tisti, ki je dajal »ton in takt«. On je bil tisti, ki je dejal: »Gremo. Sedaj gre za Slovenijo.«

V omenjeni dvorani je svoje mesto dobil tudi doprsni kip dr. Jožeta Pučnika, ki je do sedaj bival v Pučnikovi hiši na Trstenjakovi ulici v Ljubljani.

Please follow and like us:

Konferenčno dvorano v Evropskem parlamentu poimenovali po dr. Jožetu Pučniku

Evropski parlament je v ponedeljek, 11. junija 2018, odločil, da eno od konferenčnih dvoran na svojem sedežu v Bruslju poimenuje po očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku, čigar ime nosi tudi naš inštitut.

Odločitev Evropskega parlamenta pomeni posebno čast za Slovenijo. Pobudo za poimenovanje je pred več kot petimi leti dal evropski poslanec dr. Milan Zver. Pot od ideje do realizacije ni bila lahka, smo pa veseli, da je Pučnik dobil mesto med velikani sodobne evropske zgodovine, ki so odločilno vplivali na usodo evropske celine, kot so bili Robert Schuman, Altiero Spinelli, Winston Churchill, Konrad Adenauer in drugi.

Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver, je ob odločitvi Evropskega Parlamenta spomnila, da se je dr. Jože Pučnik ob prelomnih časih odzval klicu svoje domovine. Njegovemu pogumu in vztrajni volji se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da smo stopili na pot demokracije, da imamo svojo državo in da smo vključeni v Evropsko Unijo.

Dr. Jože Pučnik je bil sicer skromen človek in ni maral javnih priznanj in nagrad, je ob tej novici na intervjuju na televiziji Nova24TV poudaril ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika in njegov sin Gorazd Pučnik. Menil pa je, da je odločitev Evropskega Parlamenta treba gledati širše. »To je najprej izjemno priznanje Sloveniji in pa tudi znak spoštovanja ljudi, ki so ga poznali in jim je dosti pomenil«, je še dodal gospod Pučnik.

Pobudo  za poimenovanje dr. Zvera je podprl tudi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber in ob tem slavnostnem dogodku izpostavil, da dr. Jože Pučnik ni bil le gonilna sila slovenske neodvisnosti ampak tudi velik Evropejec. “Njegova zapuščina je bila vse prepogosto spregledana. Ime tega evropskega velikana bo zdaj za vedno zapisano v evropsko zgodovino,” je še dejal.

Slavnostna inavguracija bo v Evropskem parlamentu predvidoma konec junija.

Vabljeni k ogledu video nagovorov, ki so jih ob razglasitvi objavili evropski poslanec in pobudnik poimenovanja dr. Milan Zver, vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Vabljeni k ogledu video nagovorov, ki so jih ob razglasitvi objavili:

– evropski poslanec in pobudnik poimenovanja dr. Milan Zver:

– vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber:

– predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša:

Please follow and like us: