»Skozi čas preizkušenj« s politično zapornico Jelko Mrak Dolinar

Evropska poslanka Patricija Šulin je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Študijskim centrom za narodno spravo in Ženskim odborom SDS iz Nove Gorice organizirala predstavitev publikacije »Skozi čas preizkušenj,« avtoric Neže Strajnar in Jelke Piškurić, ki govori o družini Jelke Mrak Dolinar in o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, in o begu pred komunističnim nasiljem.

Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica ŽO SDS Nova Gorica Magda Kruh, ki je spregovorila o politično montiranih procesih v času komunističnega režima, Patricija Šulin pa je omenila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009. »Obžalujem, da Slovenija še ni sprejela Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki odločno obsoja vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrozili vsi trije totalitarni režimi: nacizem, fašizem in komunizem. Brez resnice ni sprave«, je še dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da je namen pogovornega večera obeležitev mednarodnega dneva človekovih pravic, ki ga sicer praznujemo 10. decembra, ko je leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, s katero so postavili skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za celotno mednarodno skupnost.

V nadaljevanju sta avtorici publikacije skozi osebno zgodbo Jelke Mrak Dolinar razkrili usodno dogajanje ob koncu druge svetovne vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah, Jelka Mrak Dolinar, ki se je predstavitve publikacije udeležila s svojim sinom mag. Lojzetom Dolinarjem, pa je udeležence pozdravila in jim orisala stisko, ki jo je kot politična zapornica preživljala več let.

Jelka Mrak Dolinar je bila s sestro Kristo prostovoljka Rdečega križa. Aretirani sta bili na vlaku med spremstvom ranjenih vojakov, ko so partizani pred Jesenicami vlak ustavili. Ranjence so pobili, ostale potnike na vlaku pa so aretirali. Na vojaškem sodišču še nista bili obsojeni, na ponovljenem sojenju pa sta bili Jelka in Krista obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v več zaporih, tudi v Begunjah na Gorenjskem in v Rajhenburgu. Nekaj let po prestani kazni, ki se je za sesti končala s pomilostitvijo leta 1951, se je Jelka preselila na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Leta trpljenja in ponižanj pa sesti nista nikoli pozabili, zato je sestra Krista po osamosvojitvi Slovenije dosegla, da sta bili s sestro rehabilitirani.

Please follow and like us:

Ob 15. obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika

11. januarja 2018 je minilo petnajst let od smrti velikega slovenskega demokrata, dr. Jožeta Pučnika. Včeraj dopoldne je predsednik SDS Janez Janša skupaj z delegacija vodstva stranke, direktorjem Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Boštjanom Kolaričem ter Gorazdom Pučnikom položil cvetje na grob dr. Jožeta Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.

V nadaljevanju vas vabimo k branju nagovora predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše ob petnajsti obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika ob njegovem grobu v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.

Spoštovani,

petnajsto leto že prihajamo na grob dr. Jožeta Pučnika, vse od njegovega slovesa smo več ali manj prihajali sami, včeraj pa se je zgodilo nekaj, kar je pohvalno. Zganila se je tudi uradna slovenska država. Predsednik republike je po petnajstih letih pripravil uradni sprejem za svojce ob petnajsti obletnici slovesa dr. Jožeta Pučnika in s tem na nek način vsaj delno poskušal popraviti krivico, ki je bila storjena pred petnajstimi leti, ko zaradi nasprotovanja njegove stranke in poslanske skupine najprej niso želeli sklicati niti žalne seje državnega zbora, potem pa so do zadnjega nasprotovali pogrebu z vojaškimi častmi.

Danes vidimo, da v tej državi, za katero je dr. Jože Pučnik dal vse, z vojaškimi častmi pokopavajo že praktično kogarkoli, ljudi, ki sicer zagotovo imajo neke zasluge za dogajanja v življenju samostojne Slovenije, nimajo pa nikakršne veze s slovensko državnostjo. Dr. Jože Pučnik pa je te imel, pravzaprav je oče slovenske državnosti, zato mu je bila takrat storjena zgodovinska krivica in del te krivice je, kar je pohvalno, bil včeraj popravljen.

To se je zgodilo zaradi vašega vztrajanja, zaradi boja Slovenske demokratske stranke za zgodovinsko resnico, zaradi naporov naših kolegic in kolegov po različnih občinah in občinskih svetih od Slovenske Bistrice do Lenarta, Grosuplja in drugih občin, kjer smo uspeli doseči, da se trgi, ulice ali javne ustanove poimenujejo po očetu slovenske državnosti. S tem vztrajanjem je po petnajstih letih bil led prebit in včeraj ob tem sprejemu najvišjega predstavnika slovenske države ob petnajsti obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika ni bilo zaslediti nobenih protestov. Torej zgodovinska resnica je zmagala, ni se pa še popolnoma uveljavila, tako da na tem delu naš boj še ni končan.

Ko smo se pred petnajstimi leti poslavljali od dr. Jožeta Pučnika, smo mu na naši žalni seji obljubili, da bomo storili vse, da bo nekoč v glavnem mestu države, za katero se je boril in za katero ima največje zasluge med vsemi Slovenci tiste generacije ali pa še živeče generacije, da se bo eno od glavnih ulic ali trgov v glavnem mestu poimenovalo po dr. Jožetu Pučniku. Tega še nismo dosegli, vendar prihajajo leta in prihaja čas, ko se bo tudi to zgodilo.

Prvi korak smo naredili pred dvanajstimi leti, ko se je največje letališče v državi, preko katerega v Slovenijo prihajajo mnogi prvič in se prvič seznanjajo s Slovenijo, državo, v katero vstopijo in vidijo napis Letališče dr. Jožeta Pučnika in ta korak je bil pomemben. Ni pa to še izpolnitev tiste obljube, ki smo jo dali pred petnajstimi leti in danes ob petnajsti obletnici to ponovno podčrtavamo in to obljubo obnavljamo. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh, ki smo tukaj, in v imenu vseh tisočev ali desettisočev članov, simpatizerjev in volivcev stranke, ki jo je dr. Jože Pučnik, naš častni predsednik, predsednik Demosa – ključne politične tvorbe v zgodovini Slovencev, soustvarjal.

Please follow and like us:

Petnajst let ga že pogrešamo

Avtor: dr. Milan Zver

Pred petnajstimi leti sem ležal v bolnici, ko me je zjutraj poklicala znana slovenska novinarka in mi sporočila grozno novico, da je umrl dr. Jože Pučnik. To je bil zame pravi šok, čeprav sem ga videl dokaj slabega zdravja slab mesec prej, potem, ko pomladna kandidatka na predsedniških volitvah ni zmogla premagati kandidata etablirane levice. Utrujen in razočaran nad razmerami v Sloveniji se je vrnil v Nemčijo in tam prezgodaj preminil.

Od kje ta njegova grenkoba ob koncu življenja, se večkrat vprašam? Zdi se mi, da Pučnik enostavno ni mogel sprejeti tega (ne)kulturnega miljeja, ko razumen posameznik ne ve, kaj početi s svojim zdravim razumom in predvsem s svobodo, ki mu je z demokratično in samostojno Slovenijo bila na voljo.

Večkrat sem premišljeval, da, če kdo, potem bi si prav on zaslužil eno »pomladno« zmago na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Pa je po Demosu ni več dočakal. Samo leto in pol po njegovi smrti se je zgodil tako želen in težko pričakovan triumf SDS, katere častni predsednik je bil. Kaj bi dal za to, da bi Jože lahko zaužil ta enkratni občutek, ki te zradosti in pokaže, da minuli napori niso bili zaman.

In njegovi napori oziroma vložek v demokratično in samostojno Slovenijo je bil neprecenljiv. Že sredi osemdesetih je soustvarjal normalno civilno družbo na Slovenskem. Z Novo revijo, ki je bila »delavnica« slovenske pomladi, je širil prostor svobode. Pred tridesetimi leti se je tudi politično aktiviral (vztrajno pisal pisma Tomšiču, naj ga vključi v socialdemokratsko pobudo, a pisma naslovnika niso nikoli dosegla), in bil glavna sila pri vzpostavljanju  političnega pluralizma, vladavine prava in kulture spoštovanja človekovega dostojanstva. Janez Janša ga je označil kot človeka velikih odločitev, vključno s tistimi glede osamosvojitve slovenskega naroda.

Ko je bila država vzpostavljena, se je lotil srčike problema tranzicije – spravnega procesa na temelju resnice, izjemno težkega poslanstva, ki ga premnogi Slovenci še danes ne razumejo. Danes je jasno, da brez Jožeta Pučnika prehod v demokracijo in normalnost ne bi bil le manj uspešen; sploh ga ne bi bilo! In posledično, brez njega Slovenci ne bi dosegli zmage v vojni za Slovenijo, mednarodnega priznanja, vstop v evro-atlantske povezave, ne vodenja Evropske unije.

Jože je bil osebno človek z »nežno« dušo, kot politik pa je bil racionalist in kreativen ter inovativen. Tisti, ki danes na dominantnih medijih razlagajo, da ni bil pravi politik, hote ali zmanjšujejo njegov pomen v slovenski pomladi. Dejstvo pa je, da je bil velik politik, nesporna moralna avtoriteta, državnik z velikim D. Zato si zasluži boljši tretma v medijih, v šoli, še posebej na univerzah in nenazadnje v slovenskem kolektivnem spominu. Naj se nikoli ne vrnejo časi, ko so tedanji oblastniki zavračali pogreb z vojaškimi častmi. Ostanimo zvesti in zavezani njegovemu delu še naprej.

Please follow and like us:

Slavnostna podelitev diplom Akademije dr. Jožeta Pučnika

Grosuplje, 25. junij 2017

Na dan državnosti je v Grosupljem potekala podelitev diplom slušateljem 25. in 26. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika.

Zbrane sta pozdravila domači župan dr. Peter Verlič, ki je bil tudi sam nekoč slušatelj Akademije dr. Jožeta Pučnika, in predsednik Občinskega odbora SDS Grosuplje mag. Dušan Hočevar. Sledili so nagovori predsednika Slovenske demokratske stranke, gospoda Janeza Janše, ustanovitelja IJP, gospoda Gorazda Pučnika ter predsednice IJP, dr. Andreje Valič Zver.

Iskrene čestitke diplomantkam in diplomantom 25. in 26. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika!

 

Please follow and like us:

Otvoritev ceste dr. Jožeta Pučnika

Grosuplje, 25. junij 2017

Občinski svet občine Grosuplje je sprejel odločitev, da se glavna mestna vpadnica poimenuje po očetu slovenske samostojnosti dr. Jožetu Pučniku.

Slavnostne otvoritve ceste, ki je potekala na dan državnosti, so se udeležili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec dr. Milan Zver s soprogo dr. Andrejo Valič Zver, predsednico Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in mnogi drugi.

Please follow and like us: