Rezultat iskanja slik za IJP, Inštitut dr. Jožeta Pučnika  Rezultat iskanja slik za sdsRezultat iskanja slik za kas, konrad adenauer stiftung

 

Spoštovani,

Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s Slovensko demokratsko stranko (SDS) in Konrad Adenauer Stiftung organizira politično izobraževanje v okviru 28. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika s praktičnimi delavnicami za kandidate na letošnjih lokalnih volitvah.

V okviru izobraževanja so predvideni naslednji dogodki:

  • Izobraževalni vikend: (lokacija tbc); od petka, 5. 10. popoldne do sobote 6. 10.2018 do 13h;
  • Izobraževalni vikend: strokovna ekskurzija v Budimpešto,19.10. – 20.10.2018;
  • Strokovna ekskurzija: Obisk Državnega zbora RS in srečanje z vodstvom ter predstavniki poslanske skupine SDS. Ogled zaporniških celic (Beethovnova 3) v sodelovanju s Študijskim centrom za narodno spravo (oktobra 2018 v popoldanskih urah);
  • Strokovna ekskurzija: 8.12. – 11.12.2018; Obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu (v sodelovanju z evropsko pisarno poslanca v EP dr. Milana Zvera). Srečanje z evropskimi poslanci ELS iz vrst SDS.

Prosimo Vas, da svojo udeležbo prijavite najkasneje do 25. septembra, na elektronski naslov info.ijpucnik@gmail.com ali telefonsko številko 01 43 45 467. Število udeležencev je omejeno na 40 oseb, prijave so možne do zasedbe prostih mest.  Za strokovni ekskurziji v Budimpešto in Strasbourg bo potrebna manjša denarna participacija.

 

Please follow and like us:

Intervju s predsednico Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andrejo Valič Zver

Predsednica Sveta Inštituta dr. Andreja Valič Zver je v intervjuju za oddajo Sreda v Sredo med drugim spregovorila o delovanju in prihodnjih projektih Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dediščini dr. Jožeta Pučnika v slovenskem prostoru in inauguraciji konferenčne dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku.  Poudarila je tudi pomen izobraževanja o politični in demokratični kulturi ter spregovorila o stanju demokracije v Sloveniji.

“Pridobivanje politične kulture, tako na lokalnem, državnem kot tudi na evropskem nivoju, je absolutno nujno”, je poudarila dr. Valič Zver in opozorila, da na žalost v slovenskem političnem prostoru med strankami ni nekega konsenza, da bi izobraževala svoje člane, kar bi bilo sicer nujno po zgledu starih, utrjenih demokracij. “Za razvoj demokracije ni dovolj le vzpostavitev demokratičnih institucij, ampak je potrebno intenzivno razvijati tudi demokratično kulturo,” je še dodala dr. Valič Zver. Opozorila je tudi na pomen dvigovanja zavesti o nacionalni identiteti in pripadnosti.

Ob prihajajočem Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov je dr. Valič Zver spomnila na pomen delovanja Študijskega centra za narodno spravo v slovenskem prostoru, ki raziskuje sistemske kršitve človekovih pravic v času komunizma. “Cilj zgodovinopisja je, da išče resnico. Kot pravijo glavni teoretiki zgodovinarjevega dela, kot je npr. Marc Bloch, zgodovinarjevo delo ni nikoli končano. Ko se pojavijo nova dejstva in dokumenti, mora zgodovinar to analizirati, ovrednotiti in metodološko obdelati. In tisti zgodovinar, ki obtiči za svojo mizo in se drži svojih spoznanj, je zgodovinarski uradnik. Bojim se, da imamo pri nas imamo preveč zgodovinskih uradnikov,” je še zaključila dr. Valič Zver.

 

Please follow and like us:

8th Transatlantic Think Tank Conference: Rethinking the Transatlantic Grand Bargain

Ponovni premislek o stanju čezatlantskih odnosov in izzivih, s katerimi se sooča evropsko-ameriško zavezništvo so bili glavna tema letošnje 8th Transatlantic Think Tank Conference, ki je od 9. do 12. julija 2018 potekala v Washingtonu, D. C.  v organizaciji Wilfred Martens Centra v sodelovanju z Hudson Institute. Udeležil se jo je tudi član akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Matevž Tomšič.

Please follow and like us:

Konferečna dvorana v Evropskem parlamentu uradno poimenovana po dr. Jožetu Pučniku

V četrtek, 28. junija 2018, je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala slavnostna inavguracija konferenčne dvorane, ki je poimenovana po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku. Inavguracije, organizirane na pobudo evropskega poslanca, vodje slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki (ELS) in pobudnika poimenovanja dr. Milana Zvera, se je udeležila tudi dr. Andreja Valič Zver, predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika, družina dr. Pučnika, evropski poslanci, veleposlaniki ter visoki politični in mnogi drugi gostje iz Slovenije in tujine. Še posebej pa velja omeniti predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, predsednika skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, predsednika SDS in nekdanjega predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Poimenovanje dvorane po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku v Evropskem parlamentu je simbolno izjemno pomembno dejanje tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. Tudi na ta način se je dr. Pučnika postavilo ob bok drugim velikanom evropske politične zgodovine. Tako kot življenjska zgodba mnogih drugih evropskih politikov je bila tudi zgodba dr. Jožeta Pučnika izjemna in vsak, ki jo pozna, se lahko strinja, da se je po tem velikem Slovencu več kot zasluženo poimenovala konferenčna dvorana v Evropskem parlamentu. Dr. Zver, ki je bil v 90ih letih tesen sodelavec dr. Pučnika, se je v nagovoru ob slavnostnem dogodku zahvalil tako predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju kot tudi predsedniku skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfredu Webru ter tudi predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ki so v celoti podpirali in tudi odločno pripomogli k imenovanju dvorane po tem izjemnem Slovencu.

V nagovoru ob današnji slovesnosti je evropski poslanec dr. Milan Zver dejal, da je poimenovanje dvorane po dr. Jožetu Pučniku glede na njegovo življenjsko zgodbo nekaj povsem normalnega, predvsem pa zasluženega. »Pogosto se zgodi, da so ljudje, ki veliko naredijo za svojo domovino, cenjeni šele po svoji smrti. Tako je tudi v primeru dr. Pučnika,« je dejal dr. Zver, in ob tem izpostavil, da je v Sloveniji po dr. Pučniku poimenovan politični inštitut, vlada Janeza Janše je po njem poimenovala nacionalno letališče, predsednik republike pa je po dr. Pučniku poimenoval eno od dvoran v predsedniški palači. Prav tako so nekatere lokalne skupnosti po njem poimenovale ulice, trge, parke, šole. Tudi hiša, kjer domuje Slovenska demokratska stranka, se imenuje po dr. Jožetu Pučniku.

Ob tem je evropski poslanec še poudaril, da se s poimenovanjem dvorane po dr. Pučniku Evropa na primeren način poklanja človeku, ki je pogumno branil demokratične vrednote v trdih časih komunizma, ki ga je prav zaradi njegovih načelnih in demokratičnih stališč silovito kaznoval, pa tudi izgnal iz rodne domovine.

Na slovesnosti sta vse zbrane nagovorila tudi Antoni Tajani in Manfred Weber, ki sta izpostavila pomembno vlogo in prispevek dr. Jožeta Pučnika ne le v slovenski, ampak tudi v evropski zgodovini. »Poimenovanje dvorane po Jožetu Pučniku ni zgolj poklon njegovemu imenu, pač pa slavljenje ključne figure slovenske in evropske zgodovine,« je dejal Antonio Tajani. Manfred Weber je dodal, da je Slovenija, tudi po zaslugi Pučnika, ki je bil nesebičen državnik močnega evropskega duha, danes suverena in neodvisna država, kot jo poznamo danes. Prav tako je poudaril, da bi dr. Pučnik vedel, kako naj najde EU izhod iz sedanjih težav na podlagi evropskih vrednot.

Predsednik SDS Janez Janša pa je v nagovoru izpostavil, da je ime dr. Jožeta Pučnika neločljivo povezano z obstojem slovenske države. »Sloveniji je prinesel vedenje o tem, kaj je demokracija,« je dejal predsednik SDS, ki je še dodal, da dr. Pučniku nikoli ni šlo za osebne interese, temveč mu je šlo za stvar. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše je dr. Jože Pučnik dobro poznal Evropo. »Dejal je, da se je za Evropo treba truditi vsak dan,« je spomnil Janša. Poudaril pa je še, da je dr. Pučnik resnično razumel, kaj pomeni boj za človekove pravice in demokracijo, saj je imel izkušnjo nepravičnega prestajanja zaporne kazni zaradi objavljenega članka.

Sin dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik pa je na slovesnosti dejal, da je bil njegov oče »evropski državljan, ki je Evropo dobro razumel in je vedel, da demokracija pomeni različne interese povezati med seboj.«

Gospod Pučnik je o svojem očetu dejal, da je bil ponosen slovenski državljan, ki je sanjal Slovenijo v Evropi. Ob tem se je Gorazd Pučnik zahvalil dr. Milanu Zveru, dr. Andreji Valič Zver, Janezu Janši in vsem, ki so pripomogli k poimenovanju dvorane po dr. Pučniku, saj se zaveda, kako trdo je treba delati, da se kaj takšnega dogodi. »Če primerjam z olimpijado. Niso vsi pripadniki istega športa, in samo nekateri dobijo zlato medaljo. Danes smo lahko ponosni na to, da je Jože Pučnik dobil to zlato medaljo,« je še dejal sin dr. Pučnika, ki obenem meni, da so na to dejstvo ponosni tudi tisti, ki, če primerjamo s športom, »niso ravno igrali istega športa.«

Predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver pa je inavguracijsko slovestnost v Bruslju označila kot izjemno pomembno za celotno Evropsko unijo. »Moto dr. Pučnika in tudi Inštituta je, da je treba razvijati demokratično politično kulturo. Demokracija to potrebuje. In to je dr. Jože Pučnik dobro spoznal, ko se je po zaporni kazni v petdesetih in šestdesetih letih bil prisiljen umakniti v Nemčijo in tam ustvariti akademsko kariero,« je izpostavila dr. Valič Zver. Ob tem je dodala, da je dr. Pučnik v času, ko je bil v Nemčiji, še verjel, da institucije in organizacije predstavljajo strukturo demokratičnega sistema. »Ko pa se je vrnil domov, v času slovenski pomladi, ko mu je takratni režim dovolil vrnitev, pa je spoznal, da je potrebno več kot institucije in strukture, in sicer, da je potrebno razvijati demokratično politično kulturo in vrednote, na katerih temelji tudi Evropska unija,« je dejala.

Ob tem je tudi izpostavila pomen in vlogo dr. Jožeta Pučnika za Slovenijo. » Dr. Jože Pučnik je bil prav gotovo motor slovenske osamosvojitve, demokratizacije, tisti pravi oče slovenske države in eden glavnih akterjev, ki so takrat poleg obrambnega ministra Janeza Janše in notranjega ministra Igorja Bavčarja soustvarjali samostojno slovensko državo. Bil je demokrat tako po srcu, kot po naravi. Bil je politični zapornik, disident, ki je zdržal v najhujših časih komunistične diktature ne le zapor, temveč tudi hudo mučenje, samico. Vse to je preživel s pokončno dvignjeno glavo, velikim pogumom in ogromno notranjo močjo,« je dejala dr. Andreja Valič Zver. Ob tem je še poudarila, da je v odločilnih trenutkih, ko so se v Demosu odločali glede plebiscita, bil tisti, ki je dajal »ton in takt«. On je bil tisti, ki je dejal: »Gremo. Sedaj gre za Slovenijo.«

V omenjeni dvorani je svoje mesto dobil tudi doprsni kip dr. Jožeta Pučnika, ki je do sedaj bival v Pučnikovi hiši na Trstenjakovi ulici v Ljubljani.

Please follow and like us:

Dr. Jože Pučnik – velikan med evropskimi velikani

Vsakič, ko pišem o dr. Jožetu Pučniku, začutim vznemirjenost, ki je globoko utemeljena na nečem, kar običajno poimenujemo respect do osebe, ki je nedvoumni vzornik, do osebe, ki je trajno zaznamovala slovensko družbo in kulturo.

Mnogi znanci so zadnje dni, potem, ko smo po njem poimenovali sejno dvorano v Evropskem parlamentu, menili, da je to senzacionalno, enkratno, skratka presežek. Z vidika zapletene procedure in trnove poti do tega to deloma drži. Pa tudi, v Evropskem parlamentu praktično ni več prostih mest, ki bi jih poimenovali po zaslužnih evropskih politikih. Povpraševanje je večje od možnosti. Dostikrat je tako, da veliki zmagajo. Tokrat se je vztrajnost izplačala in stvari so se obrnile v pravo smer takrat, ko so se odločevalci poglobili v življenje in delo ter spoznali, kdo je v resnici bil dr. Jože Pučnik.

V Evropi bi težko našli koga, ki bi imel tako izjemno življenjsko zgodbo: npr. že v najstniških letih je prišel v konflikt z režimom. Nato je kot nadobudni mladenič bičal napake oblasti in jo skušal izboljšati skozi delovanje v danih strukturah. Zato so ga za več let zaprli, dve leti v samico. Naposled je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je Udba pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo! V Evropi, v svobodnem svetu, je zaživel na novo, še enkrat diplomiral in naredil znanstveno kariero. Ko so razmere za demokratizacijo dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo pripeljal do zmage na prvih povojnih demokratičnih volitvah. In tako naprej. O njegovih političnih dosežkih vemo pravzaprav vse, a vprašanje je, ali smo jih vselej pravilno razumeli. Zagotovo ne na prvih predsedniških volitvah leta 1990, niti na naslednjih parlamentarnih ne! V času življenja mu Slovenci nismo znali ustrezno izkazati prave hvaležnosti za ogromno delo, ki ga je opravil za Slovenijo. Vlada Toneta Ropa je dosegla moralno dno v letu njegove smrti (2003), saj ga ni hotela pokopati z vojaškimi častmi.

Kot velja za mnoge velike ljudi, jih začnejo ceniti šele po njihovi smrti. Zaradi razmer, kakršne pač so v Sloveniji na področju medijev in šolstva, se prava vloga Jožeta Pučnika v moderni slovenski zgodovini šele izrisuje. Pri tem so pomembne zlasti nevladne organizacije, kot je inštitut, ki nosi njegovo ime, ki od leta 2006 organizira vrsto dogodkov, tudi o temah, ki so tesno povezane z njegovim delom. Tudi SDS goji spoštljiv spomin nanj. Poimenovala je svoj sedež po dr. Pučniku, redke lokalne skupnosti so po njem poimenovale ceste, trge, parke, tudi osnovno šolo, Janševa vlada pa osrednje nacionalno letališče. Pričakujemo, da se bo s tem nadaljevalo in tako vsaj malo spremenilo sicer dokaj sprevrženo spominsko krajino na Slovenskem.

Pučnik je, ko se je vrnil domov, prinesel v politiko svoj »slog«: racionalizem, metodičnost, usmerjenost k reševanju konfliktov, pogum, sposobnost celostne analize, predanost, resnicoljubnost. Vedel je, kaj je dobro in prav, ker je bil človek jasnih načel in vrednot. Seveda gre za retorično vprašanje, ali smo njegov vzorec ustrezno prevzeli. Če bi ga, bi v Sloveniji lažje oblikovali pravno državo, delujočo demokracijo in gospodarstvo, socialno pravičen in tudi spodbuden sistem za ljudi, ki so podjetni in inovativni. Pa ni tako.

Če se vrnemo na izhodiščno vprašanje, ali je novo simbolno »domovanje« Pučnika v najbolj demokratični evropski instituciji nepričakovan presežek, bi torej morali odgovoriti, da ne! Je nekaj povsem normalnega, saj spada tja, zaradi tega, kar je bil, zaradi svoje izvirne zgodbe. Povojna evropska politika premore velika imena, kot so Konrad Adenauer, nekdanji nemški kancler, Robert Schuman, francoski politik in državnik, Jean Monnet, francoski politik in diplomat, oče ideje o gospodarski integraciji, Južni Tirolec Alcide de Gasperi, nekdanji britanski premier Winston Churchill, kakor tudi generacija eminentnih politikov, ki so sledili, kot so Valery Giscard d’Estaing, Margaret Thatcher in Helmut Kohl. Vsi so bili močni nacionalni politiki, a obenem prepričani Evropejci, ki so si postavili pomembne cilje: zgraditi Unijo na takšnih strukturah, ki bodo preprečile novo vojno, trajno zagotovile mir, demokracijo, varovanje človekovega dostojanstva. Življenjske zgodbe teh ljudi so res nekaj posebnega. Zagotovo so opravljali višje in močnejše politične funkcije kot Pučnik, nekateri so celo trpeli pod fašizmom in nacizmom, toda takšne zgodbe, kot jo je spisalo življenje dr. Jožeta Pučnika, nima nihče! Jasno je, da trpljenje ni samo po sebi pokazatelj, po katerem bi ocenjevali ali rangirali politike. Toda dejstvo, kako se je Pučnik pogumno boril za pravico in resnico, v groznih represivnih razmerah in kaj vse je bil za to žrtvoval ter nenazadnje dosegel – to sproža izjemen respect, če se vrnemo k tej besedi, ne le pri prijateljih v Evropi, ampak tudi pri njegovih političnih nasprotnikih.

Pučnik je torej dobil svoje mesto v Evropski uniji. Poslej se bodo pomembni strokovni sestanki, sestanki političnih delegacij, parlamentarnih odborov itd. dnevno odvijali v sejni dvorani dr. Jožeta Pučnika. Prišel je čas, ko lahko storimo kaj več zanj še doma, zlasti na področju izobraževanja, v medijih in političnih in državnih strukturah. Pučnik si zasluži nezlagano, resnično podobo tudi v svoji domovini, ki jo je neizmerno ljubil.

 

 

 

 

 

 

 

 

Please follow and like us:

Konferenčno dvorano v Evropskem parlamentu poimenovali po dr. Jožetu Pučniku

Evropski parlament je v ponedeljek, 11. junija 2018, odločil, da eno od konferenčnih dvoran na svojem sedežu v Bruslju poimenuje po očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku, čigar ime nosi tudi naš inštitut.

Odločitev Evropskega parlamenta pomeni posebno čast za Slovenijo. Pobudo za poimenovanje je pred več kot petimi leti dal evropski poslanec dr. Milan Zver. Pot od ideje do realizacije ni bila lahka, smo pa veseli, da je Pučnik dobil mesto med velikani sodobne evropske zgodovine, ki so odločilno vplivali na usodo evropske celine, kot so bili Robert Schuman, Altiero Spinelli, Winston Churchill, Konrad Adenauer in drugi.

Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver, je ob odločitvi Evropskega Parlamenta spomnila, da se je dr. Jože Pučnik ob prelomnih časih odzval klicu svoje domovine. Njegovemu pogumu in vztrajni volji se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da smo stopili na pot demokracije, da imamo svojo državo in da smo vključeni v Evropsko Unijo.

Dr. Jože Pučnik je bil sicer skromen človek in ni maral javnih priznanj in nagrad, je ob tej novici na intervjuju na televiziji Nova24TV poudaril ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika in njegov sin Gorazd Pučnik. Menil pa je, da je odločitev Evropskega Parlamenta treba gledati širše. »To je najprej izjemno priznanje Sloveniji in pa tudi znak spoštovanja ljudi, ki so ga poznali in jim je dosti pomenil«, je še dodal gospod Pučnik.

Pobudo  za poimenovanje dr. Zvera je podprl tudi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber in ob tem slavnostnem dogodku izpostavil, da dr. Jože Pučnik ni bil le gonilna sila slovenske neodvisnosti ampak tudi velik Evropejec. “Njegova zapuščina je bila vse prepogosto spregledana. Ime tega evropskega velikana bo zdaj za vedno zapisano v evropsko zgodovino,” je še dejal.

Slavnostna inavguracija bo v Evropskem parlamentu predvidoma konec junija.

Vabljeni k ogledu video nagovorov, ki so jih ob razglasitvi objavili evropski poslanec in pobudnik poimenovanja dr. Milan Zver, vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Vabljeni k ogledu video nagovorov, ki so jih ob razglasitvi objavili:

– evropski poslanec in pobudnik poimenovanja dr. Milan Zver:

– vodja politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber:

– predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša:

Please follow and like us:

Odkritje spominske plošče dr. Jožeta Pučnika ob hiši pri Zbiljskem jezeru

V petek, 25. maja 2018 je potekalo slovesno odkritje spominske plošče ob hiši pri Zbiljskem jezeru, v kateri je v letih od 1996 do 2003 prebival dr. Jože Pučnik, oče slovenske države, demokrat, disident, politični zapornik in predsednik DEMOS.

Tu je preživel srečna leta svojega življenja, je dejal njegov sin Gorazd Pučnik, ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika in nadaljeval: »Kdor ga pozna, ve, da je bil bojevnik in da ni nikoli odnehal in upal na boljši jutri. Tisti, ki preživijo zapor, kljub temu, da so bili zaprti po krivem, jih nič ve ne zlomi. In on je bil tak do konca«.

Kot je v nagovoru poudaril Leon Merjasec, predsednik lokalnega odbora SDS, si je Medvoški odbor SDS že leta prizadeval za ustrezno obeležitev bivanja, očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika. In dodal, da so ponosni na to, da je v okolici  Medvod preživljal čudovite trenutke skupaj z družino.

Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Andreja Valič Zver, je spomnila, da se je dr. Jože Pučnik ob prelomnih časih odzval klicu svoje domovine. Njegovemu pogumu in vztrajni volji se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da smo stopili na pot demokracije, da imamo svojo državo in da smo vključeni v Evropsko Unijo.

»Ponosni smo, da so prepoznali pomen Pučnikovega dela tudi v Evropskem parlamentu, kjer bodo po njemu poimenovali tudi eno izmed razpravnih dvoran. S tem se je dr. Pučnik postavil ob bok ostalim velikim evropskim demokratom, ki so odločilno vplivali na usodo evropske celine, kot so bili Robert Schuman, Altiero Spinelli in drugi. Mislim, da si dr. Jože Pučnik, kot oče slovenskega naroda, na vsak način zasluži, da mu pripada mesto med njimi«, je še dodala dr. Andreja Valič Zver.

Izjemen človek, velikih odločitev se je tako simbolično vrnil na svoj dom v Sloveniji.

Please follow and like us:

11. Pučnikov simpozij

Slovenska Bistrica, 16. marec 2018

V petek, 16. marca 2017 je v Viteški dvorani v Gradu Slovenska Bistrica potekal že 11. Pučnikov simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP) v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung (KAS) ter Občino Slovenska Bistrica.

V uvodnem delu so zbrane nagovorili Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Michael A. Lange, vodja zagrebške izpostave KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP in Boštjan Kolarič, direktor IJP.

Boštjan Kolarič, IJP
Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP
Dr. Michael A. Lange, KAS

 

V prvem delu simpozija je potekala okrogla miza z naslovom Proces proti četverici in začetki demokratizacije, na kateri so sodelovali akterji in poznavalci tistega prelomnega časa Janez Janša, David Tasič, mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver.

Metod Berlec, David Tasić, Janez Janša, dr. Andreja Valič Zver, mag, Igor Omerza

Letošnji Pučnikov simpozij in okrogla miza, ki jo je moderiral Metod Berlec, sta bili posvečeni 30. obletnici procesa proti četverici JBTZ in začetku slovenske pomladi.

To je bil čas, ko so se po dobrih štirih desetletjih komunistične diktature pojavile prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba pa se je prvič z Odborom za varstvo človekovih pravic množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic. Takratna slovenska komunistična oblast je namreč s pomočjo tajne politične policije UDBE in jugoslovanske vojske želela zatreti demokratičen proces. To je bil tudi čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal znamenito knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju.

Udeleženci okrogle mize so spregovorili o procesu proti četverici pred tridesetimi leti in o odmevih takratnih dogodkov v današnjem času.

V drugem delu je bil osrednji govornik 11. Pučnikovega simpozija upokojeni ljubljanski nadškof in direktor Katoliškega inštituta monsinjor prof. dr. Anton Stres. Msgr. dr. Stres je spregovoril o začetku demokratizacije, vlogi civilne družbe in Cerkve.

Dr. Anton Stres

Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je dr. Matevž Tomšič, predsednik akademskega sveta IJP, podelil Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki jo je prejel Dušan S. Lajovic.

Dušan S. Lajovic, slovenski izseljenc, ki živi v Avstraliji, je pustil neizbrisen pečat v prizadevanju za razvoj in krepitev demokracije na Slovenskem. Med drugim je gospod Lajovic avtor knjige z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je opisal svoje življenje in izkušnje s povojno oblastjo ter objavil seznam približno 14.000 ljudi, ki naj bi bili sodelavci UDBE.

V imenu Dušana S. Lajovica je priznanje sprejel njegov vnuk Aleksander, predstavnik tretje generacije Lajovicev, ki živi v Avstraliji. Gospod Aleksander Lajovic je v nagovoru predstavil življensko pot svojega dedka Dušana S. Lajovica in poudaril, da njegov dedek še vedno nosi svojo domovino Slovenijo v svojem srcu.

dr. Matevž Tomšič, Aleksander Lajovic, dr. Andreja Valič Zver

Simpozij se je zaključil s podelitvijo potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Udeležence je nagovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril pomen utrjevanja politične kulture. Ob tem se je še enkrat zahvalil Dušanu S. Lajovicu za vsa njegova prizadevanja za samostojno in demokratično Slovenijo. Izpostavil je, da je knjiga Med svobodo in rdečo zvezdo „najpomembnejša knjiga slovenske tranzicije”.

27. generacija Akademije dr. Jožeta Pučnika

Vabljeni k ogledu:

Please follow and like us:

»Skozi čas preizkušenj« s politično zapornico Jelko Mrak Dolinar

Evropska poslanka Patricija Šulin je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Študijskim centrom za narodno spravo in Ženskim odborom SDS iz Nove Gorice organizirala predstavitev publikacije »Skozi čas preizkušenj,« avtoric Neže Strajnar in Jelke Piškurić, ki govori o družini Jelke Mrak Dolinar in o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, in o begu pred komunističnim nasiljem.

Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica ŽO SDS Nova Gorica Magda Kruh, ki je spregovorila o politično montiranih procesih v času komunističnega režima, Patricija Šulin pa je omenila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009. »Obžalujem, da Slovenija še ni sprejela Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki odločno obsoja vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrozili vsi trije totalitarni režimi: nacizem, fašizem in komunizem. Brez resnice ni sprave«, je še dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da je namen pogovornega večera obeležitev mednarodnega dneva človekovih pravic, ki ga sicer praznujemo 10. decembra, ko je leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, s katero so postavili skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za celotno mednarodno skupnost.

V nadaljevanju sta avtorici publikacije skozi osebno zgodbo Jelke Mrak Dolinar razkrili usodno dogajanje ob koncu druge svetovne vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah, Jelka Mrak Dolinar, ki se je predstavitve publikacije udeležila s svojim sinom mag. Lojzetom Dolinarjem, pa je udeležence pozdravila in jim orisala stisko, ki jo je kot politična zapornica preživljala več let.

Jelka Mrak Dolinar je bila s sestro Kristo prostovoljka Rdečega križa. Aretirani sta bili na vlaku med spremstvom ranjenih vojakov, ko so partizani pred Jesenicami vlak ustavili. Ranjence so pobili, ostale potnike na vlaku pa so aretirali. Na vojaškem sodišču še nista bili obsojeni, na ponovljenem sojenju pa sta bili Jelka in Krista obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v več zaporih, tudi v Begunjah na Gorenjskem in v Rajhenburgu. Nekaj let po prestani kazni, ki se je za sesti končala s pomilostitvijo leta 1951, se je Jelka preselila na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Leta trpljenja in ponižanj pa sesti nista nikoli pozabili, zato je sestra Krista po osamosvojitvi Slovenije dosegla, da sta bili s sestro rehabilitirani.

Please follow and like us: